LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da podatkov za fizične osebe, datiranih pred 1. januarjem 2003 ne bo, saj so bili uničeni. Med trenutno najbolj vročimi skrivnimi zaslužkarji je minister za finance Dušan Mramor, ki naj bi po poročanju spletnega portala Požareport kot predavatelj in več let tudi dekan ljubljanske ekonomske fakultete ob plači s honorarji zaslužil le malce manj od ministrice, ki je odstopila, Stanislave Setnikar Cankar. Ta je pospravila za 630 tisočakov honorarjev.
»Trg« Setnikar Cankarjeve ni trg
Demantirajo tudi dozdajšnjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport, češ da gre pri avtorskih in podjemnih pogodbah predvsem za denar iz tržne dejavnosti fakultete in ne iz javnih sredstev: »Navajamo, da je iz podatkov Uprave RS za javna plačila, s katerimi trenutno razpolaga komisija, Fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela približno 50.000 evrov; in sicer 23.939,24 evra leta 2013 ter 26.447,51 evra leta 2014. V teh zneskih so zajeta vsa nakazila Fakulteti za upravo, ki niso nakazana s strani proračunskih uporabnikov, prav tako znesek ne vsebuje vračil depozitov s strani komercialnih bank. Iz tega sledi, da se je Fakulteta za upravo v omenjenih letih financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz 50.386,75 evrov sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih. Podatke za pretekla leta še pripravljamo.
Komisija za preprečevanje korupcije podpira prizadevanja, da bi se situacija glede avtorskih in podjemnih pogodb razčistila. Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje možnost slabega upravljanja, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.
Le največje transakcije
Glede zlorabe osebnih podatkov pa pravijo, da so vsi podatki, objavljeni v Supervizorju, tudi sicer na zahtevo dostopni po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah so sicer postavili pri 200.000 evrih, vendar bo komisija to mejo postopoma zniževala, in sicer že v nekaj dneh do meje 150.000 evrov. Komisija je pred objavo opravila test javnega interesa. Zaradi tega tudi ne objavljamo popolnoma vseh transakcij do zadnjega evra poimensko, temveč le največje. Komisija bo – kot rečeno – mejo zniževala ter sproti tehtala javni interes in interes zasebnosti.
V zvezi z navedbami, da je komisija razkrila le fizične osebe in ne izplačil samostojnim podjetnikom in podjetjem, pa ponovno poudarjajo, da so ti podatki v Supervizorju na voljo že od leta 2011.
Objavljeni podatki za fizične osebe so objavljeni v zneskih, ki so bili nakazani na transakcijske račune prejemnikov (torej po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine ter morebitnih drugih davkov). Iz objave so trenutno izvzete plače, potni stroški in nadomestila materialnih stroškov.
Komisija dodaja, da je treba problem rešiti na sistemski ravni, zato je v tej zadevi uvedla sistemsko preiskavo, ni pa še sprejela nobenih sklepov.
