»Na hrbtu imam kakšnih 10 centimetrov dolgo brazgotino, ki je ostala od operacije. A se je ne sramujem. To je znamenje, ki mi je v življenju dalo lekcijo, zaradi katere živim lepše, boljše in bolj umirjeno. In kljub malignemu melanomu, ki so mi ga odstranili, še vedno počnem stvari, v katerih uživam,« pravi Sabina Gosenca, 36-letna novinarka ter strokovnjakinja za odnose z javnostmi in družabna omrežja, ki ima za seboj grenko življenjsko izkušnjo. Pred slabimi 12 leti so ji namreč odstranili rakavo kožno znamenje.
Spremenjeno znamenje
Zgovorna novinarka in športnica je imela na hrbtu že od rojstva znamenje. Na srečo je njena mami Majda, ko jo je mazala z losjonom, opazila, da je to nekoliko spremenilo barvo in obliko. »Ravno takrat je bila na televiziji oddaja o laserskem odstranjevanju znamenj in takoj sem si rekla, da grem na ta poseg. Niti pomislila nisem, da bi bilo lahko kaj narobe, dermatologinja Maja Gabrič Zirkelbach pa je odkrila, da je že spremenjeno,« svojo izkušnjo opiše Sabina, ki je zdravnico obiskala oktobra, datum za kirurško odstranitev pa so ji določili šele februarja. Čakalna doba pač. Dermatologinja je posredovala, da bo treba preiskave oziroma operacijo opraviti prej, saj je sumila, da je nekaj narobe.
»Poseg sem imela konec novembra, preiskave tkiva pa so pokazale, da je potreben dodaten poseg. Prav na svoj 25. rojstni dan sem bila sprejeta v novomeško bolnišnico, dan zatem je bila operacija. Na srečo so histološke preiskave pokazale, da rak ni napredoval, da so bile bezgavke v redu, prav tako kri, tudi konzilij na onkološkem inštitutu se takrat ni odločil za dodatno terapijo, čeprav so omenjali tako z interferonom. Ta ima stranske učinke podobne gripi, kar pomeni, da imaš tri dni visoko vročino, in ko sem v tistem času delala oddajo Krono šport na Vašem kanalu, sem že videla, kako bodo potekali moji tedni; v ponedeljek bi posnela oddajo, v torek zjutraj bi šla po injekcijo interferona, potem bi bila tri ali štiri dni out, čez vikend pa bi bila spet športna novinarka. Hotela sem početi vse stvari, ki sem jih delala prej. Prva misel je bila celo, zakaj moram na poseg ravno v času, ko sem imela rojstni dan, pred nami je bil še veseli december. Ko so zdravniki povedali, da je resno, sem bila hvaležna, da je mami spremembo na koži odkrila pravočasno,« pravi Sabina, ki je imela srečo, da je bilo njeno telo zdravo, tako terapija z interferonom ni bila potrebna.
Preveč stresa
Kot otrok je bila stalno v gibanju in veliko na soncu, zaradi temne polti pa težav z opeklinami ni imela. »Mazala sem sicer se, a takrat smo uporabljali zaščitne faktorje 6 in celo manj. Ko je v najstniških in študentskih letih novinarstvo postalo moj način življenja, sem bila več ur na soncu in nisem razmišljala, ali sem se namazala. Poškodbe kože zaradi UV-žarkov so se seštevale, zagotovo je bilo preveč stresa, in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo izbruhnila bolezen. Verjamem, da je bila pika na i prav preveč stresno življenje. Bila sem razpeta med Ljubljano in Novim mestom, združevati sem morala zasebno življenje s službo, v avtomobilu sem jedla sendviče iz avtomatov, stalno sem hitela, preganjali so me roki,« išče vzroke za nastanek raka.
A ko je zbolela, si je rekla: »Zdaj je dovolj, štejem le jaz, določene zadeve se lahko tudi nehajo, četudi to pomeni, da končam kariero.« Na srečo ji tega ni bilo treba, je bilo pa treba reči ne, včasih celo šefom. Sabina, ki je med drugim delala na novomeški televiziji, Radiu 1 in Planet TV, ima trenutno s. p., dela kot svetovalka za družabna omrežja, je piarovka, vodi prireditve, ustvarja svoj portal triumfator.si, seveda pa si želi redne zaposlitve.
Spremenila
je prehrano
Ta izkušnja jo je izučila, kdaj in kako gre na sonce. »Umaknem se mu, ko je najbolj nevarno. Tudi na morju me med 11. in 16. uro zagotovo ni ne na terasah lokalov, kjer je sonce, ne na plaži. Najrajši rolam ob sončnem zahodu, plaža je najlepša zjutraj in zvečer,« zatrdi Novomeščanka, ki ji je šport še vedno način življenja, je pa zdaj razpeta med dolenjsko prestolnico in Črnomljem, kjer ima fanta. »Dom je tam, kjer je srce, in jaz imam dva doma, sem Novomeščanka in Črnomaljka,« se nasmehne.
Po hudi preizkušnji je takoj spremenila prehrano. Z jedilnika je črtala belo moko, beli sladkor, jedi s konzervansi, uživa veliko domače zelenjave in sadja, za nekaj časa se je celo odpovedala mesu, a se je potem odločila, da tako drastične spremembe ne potrebuje. Prizna, da si včasih privošči tudi kak manj zdrav priboljšek, torto na primer, čeprav ima vse raje presne, in sladoled, kjer daje vse bolj prednost domačemu z več sadja in manj sladkorja ter umetnih snovi.
Notranja preobrazba
»Sem zdrava in srečna, strahove sem pustila ob strani. Tudi strah je namreč negativno čustvo, tem pa se poskušam izogibati,« priznava. So ji pa bile pri premagovanju življenjske preizkušnje v veliko pomoč knjige, najprej tiste o raku, kjer je iskala odgovore na vprašanja, kaj se dogaja z njo, knjiga Lancea Armstronga Vsaka sekunda šteje, prav tako je navdušena nad deli Louise L. Hay, ki piše o tem, kako se je treba znati postaviti zase v življenju, kako najti neko poslanstvo, notranji mir. »In tu se je začela še moja notranja preobrazba. Nisem guru, a zavedam se pomena zdravja, notranjega miru, čiste vesti in tega, da kar počnem, počnem s srcem. Saj naredim tudi stvari, ki mi niso najljubše, a gledam, da potem naredim še kaj dobrega zase,« pojasni Sabina.
»Ko sem bila v bolnišnici, je veliko prijateljic jokalo z menoj in marsikatera se je takrat tudi po moji zaslugi prenehala namerno izpostavljati soncu. Ljudje smo namreč takšni: ko slišimo nasvete strokovnjakov, le zamahnemo z roko in rečemo, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Nevarnosti se zavemo šele, ko se to zgodi komu od bližnjih. Zato želim, da je tudi moja izkušnja v poduk preostalim, da se soncu izpostavljajo po pameti.«
Varno na sonce
Sabina Gosenca je ambasadorka akcije Dnevi zaščite pred soncem. Ob tem poudari, da mnogi še vedno pozabljajo, da izpostavljanje soncu ni le poležavanje na plaži, ampak tudi delo zunaj, na njivi, na terenu. V takšnih primerih si moramo zaščititi kožo s kremami z visokim faktorjem, a ne zadostuje le en nanos na dan.
