Kropa z več kot 700-letno tradicijo fužinarstva spada med najstarejše železarske kraje na Slovenskem. Poleg trdega dela so kovači, med njimi so bile tudi ženske, poznali tudi zabavo in praznike. Kovaški šmaren se je skozi različne oblike praznovanja ohranil celo v tem stoletju. To je tradicionalno praznovanje, ki ohranja bogato fužinarsko in s tem etnološko zgodovinsko izročilo Krope. Njegovi začetki segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu nad naseljem našlo sliko kroparske Matere božje. Številni čudežni dogodki, povezani s čudodelno podobico, so domačinom narekovali gradnjo nove cerkve.
Datum posvetitve te, 2. julij 1729, je postal praznik vseh Kroparjev. To je praznik kovačev in kovačic, oglarjev in vseh drugih, ki so bili vajeni težkega vsakodnevnega dela ob razbeljenem ognju in kladivih. V jutranjih urah so najprej opravili božjo službo, nato pa so se poveselili z izleti v naravo, druženjem in zabavo. V novi preobleki so kovaški praznik prvič slavili leta 1997. Kropi še danes s ponosom rečejo zibelka kovaštva. Kovaški šmaren je priložnost, da se ob športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah zberejo domačini ter tisti, ki živijo drugje.
Zelo pester spored
Dogodki ob letošnjem kovaškem šmarnu bodo potekali na različnih koncih stare trške Krope. »Na prireditvi bomo kuhali oglje, izdelovali skodle in v vigenjcu kovali žeblje,« pojasnijo v TD Kropa. »Dopoldne bo turnir v košarki in tek po ulicah, ves dan pa bo na različnih lokacijah še turnir v prstometu. Z nami bodo mojster umetniškega kovanja Milan Šinkovec in gostje iz Lokovca, ki bodo predstavili lokovško kovaštvo in dediščino Banjške planote. Na stojnicah se nam bodo s svojimi izdelki predstavili mojstri domačih obrti. Pripravili bomo otroške in odrasle likovne delavnice, jamarji DRJ Kranj bodo predstavili svojo dejavnost. Od 10. do 18. ure bo dan odprtih vrat Kovaškega muzeja Krope, vigenjca Vice, od 12. do 16. ure bo odprta muzejska hiša Foušaritnica. Ob 13. uri se nam bo pridružil Pihalni orkester Lesce, ob 17. uri pa bo nastopila Pihalna godba Vodice. Ob 18. uri bo zaključek turnirja v prstometu, ob 18.30 bo pred muzejsko hišo Foušaritnica igrana predstava z naslovom Ljubezen v Karlovcu v izvedbi domače dramske skupine Čofta. Zvečer se nam bosta pridružila Erazem Janc in njegov dedi Miro, od 20. ure pa bo še družabno srečanje ob zvokih ansambla Toni.«
V Kropi še danes hranijo ogromen žebelj, kakr- šne so kovali samo za povezavo lesenih pilotov pri gradnji Benetk, in tako še danes v šali pravijo: Ni Evrope brez Krope! Sicer pa so kroparski kovači izdelovali več kot sto vrst žebljev, od najmanjših čevljarskih do največjih za gradnjo jezov, dolgih do 70 centimetrov. Zadnji ročno kovani žeblji so nastajali do leta 1950. Še danes je v kraju zaznati vonj po razbeljenem železu in na prav vsakem koraku lahko vidimo, da so tu doma zares pravi kroparski kovači.r |
