MÜNCHEN – V dneh, ko marsikateri rojak hvali eno evropsko sodišče, ki nam je dodelilo tri četrt zaliva, je bila javno objavljena tudi sodba bavarskega upravnega sodišča v Münchnu, ki je pred enim mesecem zavrnilo zahtevek naše države po redkem keltskem kovancu tetradrahmon. Po navedbah angleške draž- bene hiše (ki ga je prodala nemškemu zbiratelju) je bil najden 28. septembra 2011, dve leti pozneje pa se je pojavil v katalogu angleške avkcijske hiše. Slovenija ga je že takrat zahtevala nazaj, ker naj bi bilo najdišče na našem državnem ozemlju in naj bi bil nacionalna kulturna dobrina. A tetradrahmon je po dražbi zamenjal lastnika za tri tisoč angleških funtov (okoli 3500 evrov).
Slovenija je sicer že skušala pridobiti kovanec nazaj po diplomatski poti, zatem pa je bila neuspešna že v prvi tožbi pred dvema letoma. Na koncu je naša država poskušala kovanec pridobiti nazaj iz zasebne zbirateljske zbirke še prek upravnega sodišča, vendar so nemški sodniki razsodili, da tožnici Sloveniji v sodnem postopku ni uspelo dokazati, da je res prišel iz okolice Mure. Pri tem jim seveda ni šlo na roko nenavadno spreminjanje kraja najdbe, kar se je zgodilo pred dražbo: šele iz objavljene sodbe je razvidno, da je v katalogu kot kraj najdbe navedena okolica reke Mure, zatem pa je najditelj oziroma prvotni lastnik kovanca preklical prvotno izjavo in podal novo, overjeno pri notarju. V njej je trdil, da je dobil tetradrahmon od svoje dedka, ta pa ga je dobil med drugo svetovno vojno, ko naj bi ga v Rusiji dobil od nemškega vojaka! Ob tem sodišče v bavarski prestolnici opozarja našo državo (točneje kulturno ministrstvo, ki je holelo kovanec nazaj), da obveznosti vrnitve kulturne nacionalne dobrine ne more uveljavljati za vsak predmet, temveč zgolj za tiste, ki so iz verskih ali drugih razlogov posebnega pomena za arheologijo, zgodovino, literaturo, umetnost ali znanost. Pri tem Nemci še zdaleč niso sledili naši zakonski definiciji, da je arheološka najdba premična arheološka ostalina, ki je bila pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let; ta opis je za pedantne Nemce preohlapen. Sodišče je zaradi izjave našega najditelja od Slovenije zahtevalo dokazovanje dejstva, da kovanec izvira iz naše države, kajti tovrstne je mogoče najti tudi v sosednjih državah. Potem ko priča, ki bi morala priti iz Slovenije, sploh ni stopila pred nemški sodni senat, so Nemci ugotovili, da kraj najdbe ostaja nejasen, naša tožba pa se zavrne. Slovenija seveda krije stroške neuspešnega sodnega procesa v bavarski prestolnici. Pritožba pa ni mogoča, saj – kot pišejo münchenski sodniki – ne obstajajo zakonski razlogi zanjo.