NA KOŽO

Kot ukaže fürerica

Objavljeno 24. februar 2015 23.20 | Posodobljeno 24. februar 2015 23.21 | Piše: Domen Mal

Ne vem, ali je kdaj kakšna vlada bolj neposredno ogrožala zdravje državljanov.

Domen Mal.

Zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umre 7000 Slovencev, čez petnajst let jih bo 9300. Pa ne samo zaradi kajenja in čezmernega pitja alkohola, ampak tudi zaradi preobremenjenosti in stresa. Zaradi načina življenja, kakršnega nam narekuje družbeni sistem: iz gospodarske krize le počasi izhajamo, podjetja še naprej propadajo, delavci ne dobivajo plač ali se, po drugi strani, za 700 evrov pretrgajo na pol, družine zaradi nesposobnosti odplačevanja kreditov izgubljajo streho nad glavo.

In potem razrvanega državljana zadene infarkt ali možganska kap, vlada, ki je, karikirano rečeno, pripomogla k temu, pa ni poskrbela, da bi mu hitro pomagali zdravniki – znano pa je, da v obeh primerih odločajo minute. Nasprotno. Po vsej državi ukinjajo urgence. Prav zdaj denimo predlagajo odpravo nujne medicinske pomoči v Trebnjem, za precej veliko občino naj bi ostalo samo reševalno vozilo z dvema tehnikoma. Ena taka, kozmetična finta za zavarovance. V resnici pa slovenska država dobesedno ubija svoje ljudi! Ki ob tem za zdravstvo plačujejo konkretne prispevke od svojih plač.

Zdaj pa si predstavljajte, da ste v predinfarktnem stanju. Na nujno pomoč ne morete računati, ker rešilca sploh ni ali pa je tisti edini na nujni vožnji. Eden od svojcev/prijateljev/sosedov vas naloži v avto in oddrvi do zdravstvenega doma. Bolje rečeno: oddrvel bi, če bi bila cesta kolikor toliko normalna. Pa ni. Razdrapana je, luknjičasta, sesuta, nekateri nadvozi in mostovi so zaradi slabega stanja celo zaprti! Vozniki vsako leto – podobno kot za zdravstvo – plačujemo mastne denarce za uporabnino cest, da ne omenjam, koliko nam država vzame s trošarinami za gorivo. Denarja za vzdrževanje cest pa ni.

Ne vem, ali je kdaj kakšna vlada bolj neposredno in očitno ogrožala zdravje in varnost nas in naših otrok. Pa bi bilo lahko oboje zagotovljeno. Z malo bolj umnim gospodarjenjem, v skrajnem tudi malo večjim proračunskim primanjkljajem – a še vedno precej manjšim, kot sta francoski in italijanski. Ampak ne, mi moramo seveda delati do črke tako, kot ukaže fürerica. 

Deli s prijatelji