Kot britev oster na plaži reže kopalce

PORTOROŽ – Pred letošnjim naglo bližajočim se prvim skokom v morje velja opozoriti na previdnost. Kot je povedal Alen Radojkovič, direktor Javnega podjetja Okolje Piran, d. o. o, ki upravlja portoroško centralno plažo, se na tem našem največjem urejenem kopališču zgodi kakih 15 nesreč na leto zaradi leščurjev. Plaža lahko sprejme okoli 6000 obiskovalcev na dan, a tam je v mulju in že v globini kakšnega metra na podvodnih travnikih tudi na stotine leščurjev. Tako se lahko neprevidni kopalci in še zlasti razigrani otroci tudi zaradi tega, ker jih je v kalnem morju težko opaziti, ob stiku z njihovim zgornjim ostrim robom ter konicami grdo porežejo. Od sobote je takšne nevarnosti na tej plaži veliko manj, saj so jih preselili drugam. A previdnost ne bo odveč, kar toliko bolj velja za druge plaže, ki niso očiščene.

Zapičen v
 mulj ali pesek

Leščur (Pinne nobilis) je največja školjka Sredozemlja. Najraje ima območja morskih travnikov. Njegova spodnja tretjina je s koničastim delom zapičena v mulj ali pesek, vrh, ki moli proti gladini, pa ima kot britev ostre robove. Prva leta raste po deset centimetrov na leto, nato se njegova rast upočasni. Živi lahko celo 25 let. Najpogosteje so veliki med 30 in 50 centimetri, naleteli pa so tudi na večje od metra. Morski biologi opozarjajo, da so za naše morje z večinoma muljastim dnom izjemno pomembni, saj dajejo redko trdno oporo za celo vrsto drugih organizmov, ki živijo v simbiozi z njimi. Med drugim za odložena jajca sip in hobotnic ter skrivališče za ribice in rakce.

Ker je dokaj atraktivne velike školjke lahko najti brez kakšne posebne potapljaške opreme v plitvi vodi, so zaradi človekovega poseganja po njih skoraj izumrle. Zato so leščurji že več desetletij zaščiteni. Zakonska zaščita očitno deluje, saj so se še zlasti po blatnem travnatem dnu od rta Seče do Bernardina in tudi drugje vzdolž obale zadnja leta močno razmnožili. Kako ne, ko pa vsakega, ki ga zalotijo, da jih puli ali uničuje, čaka kazen do 584 evrov, lahko pa tudi do pet let zaporne kazni. A če se na primer sprehajate po zidanem obrežju pri Bernardinu ali piranskem mandraču, bo tudi vas osupnilo njihovo prav neverjetno veliko število in to tik ob obali. Ponekod jih je opaziti tudi več kot pet na kvadratni meter, tako da je njihova gostota ob naši obali zdaj celo med največjimi v Sredozemskem morju.

Morski biologi še nimajo zanesljivega odgovora na vprašanje, zakaj jih je toliko. Zanj bi namreč potrebovali posebno in ne tako poceni raziskavo, za katero seveda v teh časih ni lahko najti sredstev. Potrebna bi bila tudi za to, če bi jih zaradi povečane populacije hoteli izvzeti s seznama zaščitenih vrst. Nekateri namreč menijo, da glede na njihovo množičnost taka zaščita ni več potrebna. A morski biologi odgovarjajo, da je veliko predvsem mladih leščurjev in da se ne ve, koliko jih bo doseglo spolno zrelost za nadaljnje razmnoževanje, ki pri njih nastopi šele po treh ali štirih letih.

Ker so lahko nevarni za kopalce, je Okolje Piran že večkrat poskrbelo, da so v sodelovanju z lokalnimi potapljaškimi društvi izvedli akcijo preseljevanja z označenega plavalnega območja naše največje plaže v Portorožu. Pred tremi leti so jih preselili 800, lani 600, v soboto pa po nekaterih ocenah že skoraj 1000. »Ker so zaščiteni, smo za takšno število pridobili soglasje Agencije RS za okolje. Z nasveti okoli tega, kako in kam jih preseliti oziroma presaditi, pa nam pomaga tudi Morska biološka postaja Piran. Delavcem Okolja prostovoljno pomaga kar 21 potapljačev iz PGD Piran, RPD Piran, portoroškega potapljaškega kluba Triton in koprskega Porporella. Navdušeni smo, da jih je tako veliko, kot jih do zdaj še ni bilo,« je povedala Sandra Loboda iz piranskega Okolja.

Sadijo jih
 nazaj v morje

Vrsto let sploh ni bilo znano, da je preseljevanje leščurjev možno. A prav biologi z Morske biološke postaje Piran so med prvimi na svetu ugotovili, da je. Pred leti so namreč nekomu zasegli več leščurjev in jih očitno še pravočasno zasadili nazaj v morje. Na presenečenje so se prijeli in ta metoda se zdaj tretje leto za uspešno dokazuje tudi na portoroški plaži. Ker tega še ne počnejo nikjer drugod na svetu, nekateri menijo, da bi selitev lahko še bolj izkoristili za promocijo Portoroža in seveda flore ter favne našega morja. Sicer pa naši morski biologi v okviru enega od evropskih projektov že načrtujejo tudi preselitev približno sto leščurjev v italijanski morski rezervat Torre del Cerrano v provinci Abruzzo.

V soboto so potapljači leščurje na plaži sistematično iskali po kalni vodi in jih s posebnimi rokavicami pulili iz mulja ter nakladali na čolničke. Te so prej napolnili z vodo oziroma napol potopili, tako da je bila selitev za leščurje čim manj stresna in da se niso odprli. Če bi se, bi jih namreč težje zasadili nazaj na dno, so povedali potapljači. Nato so jih odpeljali nekaj 100 m od ograjenega kopališča, kjer so jih na mestu, ki so ga določili biologi Morske biološke postaje Piran, spet posadili v dno. Tako tam na globini kakih 10 m zadnja leta nastaja prav poseben podvodni park oziroma gozd leščurjev.

Dogajanje so na obali popestrili s stojnicami Okolja, Morigenosa in Inštituta za vode. Na tej je Uroš Robič prepričljivo opozarjal na problematiko morskih odpadkov, seveda še zlasti plastičnih, ki nevarno ogrožajo morski ekosistem.