Kot blok velike skale še ne smejo razstreliti

BEZOVICA – »To je katastrofa. Vsak, ki se nekaj spomni, ima prednost. Pa naj si bodo zeleni, rumeni, črni...« ob čakanju na tisti dan d, ko bodo končno lahko v miru zaživeli, razočarano pove Mirjan Cunja, predsednik vaške skupnosti Bezovica pri Črnem Kalu. Gre seveda za grozečo skalo velikanko, ki se je pred leti odlomila od Kraškega roba in visi nad glavami domačinov, njeno sanacijo pa za nekaj mesecev prestavljajo ptice oziroma orli. Še huje je, da le nekaj metrov nad njo poteka preobremenjena železniška proga med Koprom in Divačo. Vlaki s svojimi tresljaji dodatno povzročajo tresenje tal, ob večdnevnem deževju pa se začne premikati tudi zemlja, kar pa pomeni, da je le še vprašanje časa, kdaj bo skala zgrmela proti vasi.

Domačini brez informacij

Celotna zgodba sicer ni od včeraj. Že pred skoraj tremi leti in pol so se domačini zbali za svoje življenje, saj je nevarnost zaradi skale postajala vse bolj otipljiva. Da nikakor ne gre za neke izmišljene ali neupravičene strahove, je dokazal predavatelj geografije na ljubljanski univerzi Darko Ogrin, ki je ugotavljal, da se je skala v namočeni prvi polovici leta 2013 premikala s hitrostjo od pet do 35 milimetrov na dan, konec februarja naslednjega leta pa v samo eni uri za več kot 30 centimetrov. Čeprav po njegovem mnenju ne obstaja velika možnost, da bi se prevrnila in skotalila po pobočju ter ogrozila Bezovico, saj z zgornjim delom leži na matični steni, je večja nevarnost zemeljski plaz, ki nastaja pod gmoto. »Plaz je v celoti izoblikovan, pričakujemo lahko, da se bodo pobočni procesi ob intenzivnejših padavinah znova pospešili in povečali ogroženost Bezovice in njenih prebivalcev, prometnice proti Podpeči in vodohrama ob njej,« je sklenil Ogrin.

Seveda so domačini takoj zahtevali sanacijo oziroma odstranitev skale, a se je vseskozi nekaj zapletalo. Najprej je bil, kot že v mnogo primerih pri nas, problem denar. Nato se ga je le nekaj zbralo, da je koprska občina lani naredila pet metrov globok lovilni jarek, v katerem se lahko ustavijo odkrušene skale. Čas je tekel in že se piše leto 2017, ko bi morali odgovorni po vseh danih obljubah le odstranjevati skalo. Pa je še vedno ne. »Ne vem, kaj se dogaja. Na to temo ni bilo sklicanega še nobenega sestanka,« nam pove Cunja in na vprašanje, kakšno je stanje na terenu, odgovori, da ni večjih premikov. Temu se gre, kot pravi, zahvaliti bolj sušnemu obdobju. Če pa bi bilo nasprotno, bi bila situacija bolj resna.

Skalo bodo minirali

In medtem ko Bezovičani čakajo na milost in nemilost države, se je očitno ta le odločila, da naredi tisti najboljši korak. Na Direkciji RS za infrastrukturo so nam pojasnili, da je za sanacijo brežin v Bezovici in Podpeči že izbran izvajalec, in sicer Rafael, d. o. o., iz Sevnice. S podjetjem je bila že podpisana pogodba za izvedbo del. A ta se ne morejo začeti kar takoj. »Izvajalec je bil 10. maja 2017 uveden v delo in je začel s pripravljati dokumentacijo, potrebno za izvedbo del. Na gradbišču še ni možno začeti del, ker zaradi gnezdenja ptic tega ne dovoljujejo okoljevarstvene razmere, in sicer do 15. avgusta,« pravijo na direkciji, kjer še dodajajo, da je zaključek del po pogodbi zadnji dan novembra letos. »Vendar glede na dolgotrajen postopek oddaje del in pogoje naravovarstvenikov tega roka ne bo možno doseči in bodo dela zaključena predvidoma spomladi v naslednjem letu.« Pogodbena vrednost del sicer znaša 731.140,02 evra.

Ko bodo končno enkrat zabrneli stroji, bo za nekaj časa moten tudi mir domačinov. Skalo bodo namreč odstranili z miniranjem. Na direkciji razložijo, da gre za postopno miniranje, ki ima raznos materiala nekaj deset metrov. »Zaradi železnice, ki je v neposredni bližini, večji odstreli niso niti dovoljeni. Glede na to, da so prve hiše oddaljene od skale okoli 400 metrov, miniranje za naselje ne pomeni nobene nevarnosti,« pravijo na direkciji in zaključujejo, da bodo v Podpeči, kjer je naselje neposredno ogroženo zaradi padajočega kamenja in skal, kar za naselje Bezovica ne velja, izvedene zaščite brežin s sidranimi mrežami in podajno-lovilnimi ograjami.