Kot bi se hotela jama še enkrat odpreti

KOSTANJEVICA NA KRKI – »Do 15. aprila bomo jamo odprli,« odločno zagotavlja predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Franc Curhalek. Datum odprtja jame, ki leži ob vznožju Gorjancev, za turiste sicer ne bi bil nič posebnega, če ne bi hudourniške vode ob zadnjih poplavah septembra lani povsem uničile vhoda v jamo in poškodovale tudi prvi del jame, kamor je voda nanesla celo poltonske stale, veliko je bilo blata in mulja, pred vhodom pa je bilo najti tudi več kapnikov. Pobesnele vode so bile verjetno le malenkost manj deroče kot leta 1937, ko se je jama prav zaradi neurja sama odprla in ljudem odkrila bogate skrivnosti kraškega podzemlja, ki ga je narava oblikovala dolga tisočletja. Pred pol leta, bila je sobota, 13. septembra, je jamarje zjutraj pričakal strašljiv prizor. Pri Kostanjeviški jami se je sprožil plaz, ki je dobesedno odtrgal vhod vanjo z delom stopnišča, kamenje in tudi večje skale pa je naneslo vse do struge potoka. Med naplavinami je bilo kar precej kapnikov pa tudi deli elektroinštalacije in ograje. Dostop do vhoda je bil mogoč le po skalovju. Plaz je delno zrušil kiosk pred vhodom, zalila ga je voda, ta je uničila še pohištvo.

»Električno napeljavo smo rešili, v delu jame smo jo na novo napeljali, iz jamarskega doma bomo do kioska potegnili telefonsko linijo, če pa nam uspe pripeljati še internet, bodo lahko turisti plačevali tudi s plačilnimi karticami,« zadovoljno pove Curhalek.

Akcij ne štejejo več

Jamarji so šli kmalu po poplavah v jamo in ugotovili, da so kapniki v njej tako rekoč nepoškodovani, le tu in tam je odlomljena kakšna špica. »Kapniki, ki jih je pred vhod naplavila voda, so verjetno od prejšnjih del. Sicer pa je voda izpred vhoda odnesla okoli 300 kubičnih metrov skal in zemlje. Ves ta material smo vgradili nazaj, odpeljanega je le toliko, kolikor so ljudje za spomin domov odnesli kapnikov,« pravi jamar in dolgoletni predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Brane Čuk. Jamarji so imeli medtem že okoli 10 akcij, v njih je sodelovalo 47 članov, mnogi večkrat. Glede na to, da jih je na seznamu manj kot 60, so pokazali res veliko zagnanosti, in to za delo, ki ne bo nikoli plačano. Je pa pomoč pri sanaciji vhoda, kjer bo potrebnih še veliko pridnih rok, ponudila tudi Slovenska vojska.

»Škode je za več kot 100.000 evrov, upamo, da bi vsaj nekaj stroškov dobili povrnjenih, saj smo v občini Kostanjevica na Krki na prioritetnem seznamu na drugem mestu za državno pomoč zaradi poplav, takoj za sanacijo plazu pri Vrtači,« pove Čuk in doda, da je deroča voda prinesla vsaj eno korist: »Močno je razjedla tla v jami, in kjer je bila podlaga mehkejša, je delala tudi meter globoke jarke, tako smo tla na najnižjem predelu, ki so delala preglavice visokim obiskovalcem, znižali za okoli 10 centimetrov.«

Kostanjeviška jama je vsako zimo zaprta, tukaj se turistična sezona namreč prilagaja netopirjem, ki prezimujejo v njej. »Letos je v njej zimo preživelo okoli 500 netopirjev, velika večina jo bo zapustila okoli 15. aprila, se pa naselijo v manjšo in pozimi hladnejšo Ajdovsko jamo pri Leskovcu, kjer se razmnožujejo. Kostanjeviška, ki je najbolj vzhodna turistična jama v državi, je namreč ena najtoplejših, je tudi za nekaj stopinj toplejša od Postojnske jame,« še doda Čuk, ki upa, da se bodo lahko jamarji čim prej znova posvetili nadaljnjemu raziskovanju kraškega podzemlja.

Konča se na Hrvaškem

Razsežnosti Kostanjeviške jame, to so pred slabimi osmimi desetletji razkrile narasle vode, ki so kar tri dni drle iz podzemlja, so še vedno velika uganka in izziv jamarjem. Z zadnjo akcijo junija lani, ki je bila ena najzahtevnejših jamarsko-potapljaških akcij v Sloveniji, se je znova potrdilo, da je ta dolenjski jamarski podzemni splet precej večji, kot je trenutno znano. Sodelovalo je 28 jamarjev iz devetih slovenskih jamarskih klubov. Trije jamarji potapljači, Dare Hribar, Uroš Ilič in Robert Anžič, so morali pri Jezeru tretjega tisočletja z vso opremo premagati 130 metrov dolg sifon, ki je na najglobljem delu globok 32 metrov, prišli pa so do ogromne dvorane, ki je največja doslej znana v tej jami. V njej so tudi kapniki, sigasta kopa in veliko od vode spranih površin. Odkrili so še več rovov, ki kažejo, da se jama nadaljuje v pričakovani smeri Oštrca in Kičerja.

Brane Čuk predvideva, da se Kostanjeviška jama konča na Hrvaškem v Pogani jami. Da sta ti dve povezani, so domačini odkrili že pred desetletji, ko so v vodo vrgli barvilo, to pa se je čez nekaj dni pojavilo v Studeni, potoku, ki izvira pri Kostanjeviški jami. »Naša jama nas ne bo presenetila, če bo dolga 10 kilometrov ali več,« je napovedal Čuk. Do zdaj sta raziskana dobra dva kilometra, v enem predelu, ki ni namenjen turistom, je mogoč tudi adrenalinski ogled, sicer pa je za turistični ogled urejenih 300 metrov.

Jamarji si torej želijo čim prej nadaljevati raziskovanje podzemlja, ki se mu bodo posvetili takoj, ko bodo sanirali posledice plazu.