Kostanj olisten, breza zacvetela, listi ječmena porjaveli

Travna ruša je naglo ozelenela, fenološki razvoj dreves in sadnih rastlin pa je potekal v izjemno kratkem času. Nekatera drevesa so v izjemno kratkih, le dan ali dva trajajočih medfaznih obdobjih nadoknadila zamujeno.

Liste pognal v treh dneh

Pri divjem kostanju so od napetih brstov do prvih listov minili le slabi trije dnevi, breza je zacvetela in olistala skoraj istočasno, skoraj v času dolgoletnega povprečja je ozelenela bukev na Dolenjskem. Običajno si faze sledijo postopno, v Ljubljani divji kostanj povprečno olista v začetku maja. V zelo zgodnjih letih, kot je bilo leto 2011, je kostanj olistal 4. aprila, 14 dni prej kot običajno. To je bilo med najbolj zgodnjimi pojavi olistanja v 50 letih, podobno kot tudi leta 1974, 1977 in 1994. Letos se bo uvrstil med povprečne pojave, z značilnostjo porušenega ali vsaj močno zoženega značilnega fenološkega redosleda pojava fenoloških faz – najprej breza, nato kostanj in šele nato bukev in lipa.

Že zalivamo

V drugi dekadi aprila je deževalo le v prvih dneh, nato se je nadaljevalo suho in nadpovprečno toplo vreme. Predzadnji aprilski vikend je prinesel zahodni Sloveniji le manjše padavine, deloma plohe. V drugi dekadi aprila je v osrednji in severozahodni Sloveniji padlo od 20 do 30 mm dežja, ponekod na Dolenjskem in na SV slabih 15 mm, na Z in SV in skrajnem JV Slovenije pa več kot polovico manj, na Goriškem le okoli 6 mm in na Obali manj kot 1 mm, podobno tudi v Beli krajini. Padavine so bile povsod po državi manjše od dolgoletnega povprečja 1971–2000, padlo jih je le do okoli 10 odstotkov, na Obali le 2. Proti osrednji Sloveniji je le v posameznih krajih padlo do 60 odstotkov dolgoletnih padavin, lokalno v nalivih tudi več.

Najbolj osončen je bil SV-del države, kjer je bilo okoli 80 sončnih ur oziroma 30 odstotkov več od povprečja. Drugod po državi je bilo okoli 70 sončnih ur oziroma 20 odstotkov več od povprečja. Tudi v hribovitih predelih Gorenjske in na Obali je bilo osončenje nad povprečjem, presežki pa so bili razmeroma majhni.

Ob toplih dneh so se ogrela tudi tla. Topla tla so izboljšala rastne razmere za vrtnine na prostem. Visoke temperature zraka so sprožile hitro izsuševanje površinskega sloja tal, zato je bilo treba zelenjadnice, ki imajo še plitek koreninski sistem, v drugi polovici že zalivati.

Koruza na polja

V severovzhodni Sloveniji se je voda, ki je zastajala na kmetijskih površinah, umaknila. Na slabo odcednih in zbitih tleh so posevki propadli, drugje počasi okrevajo. Spodnji listi so pri pšenici in ječmenu večinoma porjaveli. Neugodne razmere je slabo preživela tudi oljna ogrščica, ki se obrašča in približuje času cvetenja. Za sanacijo razmer poljedelci izvajajo zapoznelo dognojevanje.

Na območjih, ki jih moča ni prizadela, pa so se posevki žit dobro razrasli in so tik pred kolenčenjem. Vremenske razmere so omogočale pripravo tal na setev koruze, v drugi polovici dekade, ko se je temperatura tal že približala 15 °C, se je setev koruze že začela. Sejemo jo, ko se tla ogrejejo na 8 do 10 °C, na globino od 4 do 6 cm (če so tla suha, na 6–7 cm, če je vlažno, pa na 3–4 cm). Pri hibridih upoštevajmo priporočeno gostoto: 5–7 rastlin/m2, novejši hibridi pa prenesejo gostejšo setev. Na tleh, kjer prevladuje suša, je bolje sejati ranejše hibride, ki metličijo pred nastopom suhih in vročih dni julija, se bolje oplodijo in dosežejo višje pridelke.

Krompir že v tleh?

Čeprav krompir navadno gojimo na njivah, ga številni vrtičkarji uspešno pridelujejo tudi na domačih vrtovih. Pri nas zelo priljubljena sorta zgodnjega krompirja, primernega za takšno pridelavo, je kifeljčar. Najboljše so zgodnje in srednje sorte. Sadimo v odcedna tla in ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem, najbolj priporočljiv je zrel hlevski gnoj, pomešan s kompostom. Odsvetujejo tudi sajenje v tla, kjer smo apnili. Pripravimo brazde, visoke do 15 centimetrov, gomolje v brazdi dobro obsujemo. Med krompir sadimo hren, tako bodo gomolji odpornejši. Zelo dobri sosedje so zelje, fižol, ohrovt in koruza. Za krompirjevo zdravje skrbi tudi ognjič. Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 ˚C. Na spletni strani Agencije RS za okolje lahko med agrometeorološkimi podatki preverjamo, kdaj so tla primerno ogreta.

Dognojevanje z zamudo

Mokra, snežena in hladna pomlad marca je onemogočila prvo dognojevanje ozimin, zato bo treba dodajanje dušika izvesti z zamikom, ko bo mogoče. Tako bomo tudi preostalo dognojevanje poljščin in zelenjave letos izvajali z zamikom in se prilagajali razmeram na poljih. Kmetijski zavodi pozivajo pridelovalce poljščin in zelenjave, da pred dognojevanjem kmetijskih kultur (koruza, hmelj, žita, zelenjadnice) preverite stanje na poljih (opravite hitri nitratni test) ter ga tako izvajate po potrebi.

Napoved

Slovo od aprila bo sončno z občasno nekoliko povečano oblačnostjo. Popoldne bo predvsem v sredo možna kakšna kratkotrajna ploha.

Ciklonsko območje se bo iznad zahodnega Sredozemlja pomaknilo proti Alpam in severnemu Sredozemlju. Nad območjem Alp bodo pihali jugozahodni vetrovi. K nam bo pritekal razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. Od četrtka do začetka novega tedna bo nad našimi kraji predvidoma znova več oblačnosti, predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Postopno bo tudi nekoliko hladneje.