LJUBLJANA – Drago Kos, nekdanji šef KPK, je razočaran nad nekoristnostjo Komisije za preprečevanje korupcije, ki so ji zadnji dogodki povsem odvzeli kredibilnost.
Nič več herojsko dejanje
»Edino, kar se ni spremenilo, je to, da še vedno ne poznamo pravih razlogov za odstop prejšnjega vodstva KPK. V zvezi z njihovim odhodom pa se je vendarle nekaj spremenilo: da je bil herojsko dejanje in ne metanje puške v koruzo, misli vedno manj ljudi, pravzaprav samo še tisti, ki si enostavno ne upajo priznati, da so se v svoji oceni tega dejanja precej zmotili,« opozarja Kos.
Zaplezali so se
Nekdanji šef KPK pravi, da so se »zaplezali«. »Prejšnje vodstvo KPK je morda res želelo pokončati slovensko korupcijo, a je ob tem pozabilo na nujno potrebno spoštovanje zakonitosti, objektivnosti, potrpežljivosti, doslednosti in vztrajnosti. Ko so ugotovili, da tako ne bodo mogli več nadaljevati, predvsem pa, da jih bodo kmalu dohitele lastne napake, so odstopili. Vse, kar se je in se šele bo zgodilo po njihovem odstopu, je zgolj posledica njihovega ravnanja, še zlasti pa tega odstopa. KPK nikoli več ne bo to, kar je bil, vendar za to niso odgovorni ne izbirna komisija, ne predsednik republike in ne slovenska politika. Odgovorna je trojica, ki je odšla,« opozarja v zapisu za spletni portal Za-misli.si.
Osnovnošolska napaka
Kos spomni, da se jim je zataknilo tudi pri poskusu, da iz sebe naredijo najvišjo in brezprizivno moralno avtoriteto v državi. Pri tem je zamočil kar predsednik KPK Goran Klemenčič. Lastni komisiji je pozabil prijaviti podjetje svoje žene, na začetku se je poskušal izogniti preverjanju lastnega premoženja.
»Vse naštete napake je prejšnjemu vodstvu KPK mogoče še nekako odpustiti, zadnje, odstopa, pa zagotovo ne,« je odločen Kos.
»Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: izbirna komisija predsednika države ni upala obvestiti, da spet nima ustreznega kandidata za predsednika KPK, predsednik pa se je spet 'neodločil' in kot novega predsednika KPK imenoval človeka brez potrebnih izkušenj na področju preprečevanja korupcije, brez znanja tujega jezika in brez avtoritete, ki je za to delovno mesto izredno pomembna. Ni šlo torej za zaroto, ampak za klasično slovensko zgodbo, v kateri nihče ni upal sprejeti odgovornosti za to, da bi še enkrat ponovili razpis za predsednika najpomembnejše protikorupcijske institucije v državi,« sklene svoj zapis Kos.
