Koruza se zvija, listi zelenjave so ožgani

Padavine so bile ob prehodu vremenske fronte 29. julija porazdeljene zelo neenakomerno. Ponekod, zlasti na zahodu države, je padlo od 20 do 30 mm dežja, v osrednji Sloveniji največ do 10 mm, marsikje na jugu in vzhodu pa jih sploh ni bilo.

Hladna fronta ni prinesla dežja

Kljub dobri spomladanski zalogi vode se razmere v površinskem sloju tal zaradi močnega izhlapevanja izjemno hitro poslabšujejo. Stanje površinske vodne bilance je najslabše na Obali in v severovzhodni Sloveniji, kjer tudi prehod hladne fronte ni prinesel večjega dežja.

Površinski sloj tal se intenzivno suši tudi v drugih predelih Slovenije. Še posebno na lahkih tleh se sušne razmere stopnjujejo.

Skupna vsota padavin v obdobju od junija do julija je bila v večjem delu Slovenije pod 100 mm, najslabše je na Obali ter na vzhodnem in skrajnem severovzhodu Slovenije.

Tarče koruza in travinje

Pomanjkanje padavin in visoke temperature zraka so privedli do sušnega in vročinskega stresa na rastlinah.

Na koruznih poljih, še posebno na plitvih in peščenih tleh, se listi ponekod že zvijajo zaradi vročine in pomanjkanja vode v tleh. Posledice visokih temperatur zraka in pomanjkanja padavin so opazne predvsem na lahkih, prodnatih in plitvih tleh.

Na nekaterih poljščinah in travinju je že nastala nepopravljiva škoda. Kmetijske svetovalne službe sporočajo, da je od poljščin najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti formirala storžev.

Močno je prizadeto tudi travinje. Trenutno ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi lahko nadomestili izpad pridelka. Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave. Listi in plodovi so ožgani in prisilno dozorevajo.

Jagodičevje nedozorelo

Posledice suše in visokih temperatur zraka se kažejo tudi v nasadih vseh sadnih vrst. Največ škode je na jagodičastem sadju, katerih plodovi so neprimerno dozoreli in slabše kakovosti.

Pri koščičastem sadju, predvsem breskvah, so plodovi drobni, prisilno dozorevajo, so slabše obarvani in z manj sladkorja. Na pečkatem sadju se kažejo znaki opeklin. Če se bo vročinski val nadaljeval do konca prve dekade avgusta, bo to pomenilo veliko škodo za letošnjo in prihodnjo sadjarsko letino.

Vinska trta je sicer precej odporna proti suši, vendar se na območju slovenske Istre in v Podravju že kažejo vidni znaki pomanjkanja vode: listi venijo, bledijo in odpadajo.

Zastirka zmanjša izhlapevanje

Zastiranje tal je še eden izmed nujnih ukrepov, ki jih ne izvajamo samo zaradi zmanjševanja zapleveljenosti, ampak tudi za ohranjanje vode v njih. Prekrita so zavarovana pred negativnimi vplivi vremena, zato so manj zbita. Ostajajo rahla, v njih pa se koreninski sistem močneje razvije.

V vročih dneh so tla zato veliko hladnejša, sprejem hranil je boljši, tudi vpliv na končni pridelek je pozitiven. Omogoča tudi boljše življenjske razmere za mikroorganizme. V sušnih razmerah vpliva na boljšo porazdelitev vode po vsej površini, predvsem pa preprečuje izhlapevanje in tako zmanjšuje posledice suše.

Napoved

Huda vročina se bo nadaljevala še vse do vključno četrtka, najvišje dnevne temperature bodo od 35 do okoli 38 °C. Povišane bodo tudi koncentracije ozona.

Predvsem na Primorskem bo zaradi vročega in suhega vremena še naprej velika požarna ogroženost naravnega okolja, zaradi močnega izhlapevanja pa se bo površinski sloj tal še naprej intenzivno sušil.

Napoved 
od 8. do 13. avgusta 2013

V četrtek bo še sončno in zelo vroče, pihal bo okrepljen jugozahodnik. V petek bo pretežno oblačno, od zahoda bodo Slovenijo zajele krajevne padavine, deloma nevihte. Ohladilo se bo. V soboto se bo razjasnilo, do ponedeljka bo vreme predvidoma sončno z dnevnimi temperaturami od 25 do 30 °C.