LJUBLJANA – »Na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, in v zavodih s področja šolstva je v preteklosti obstajala očitna sistemska napaka v obliki pomanjkljivih oziroma neizvedenih nadzorov nad izvajanimi projekti oziroma nad porabo javnih sredstev, ki je izrazito povečala tveganja za korupcijo, kot jo opredeljuje prva točka 4. odstavka ZIntPK,« po opravljenem v nadzoru ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zato so izdali priporočilo, da naj ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi celovit, natančen in sistematičen nadzor nad javnimi zavodi pod njegovim okriljem, pri čemer naj zagotovi, da bodo na mesta, na katerih se odloča o porabi javnih sredstev, in mesta, ki to porabo nadzirajo, imenovani posamezniki, ki jih odlikuje visoka stopnja integritete in ki izkazujejo visoko mero etičnosti v dosedanjem ravnanju.
V sistemskem načelnem mnenju, ki so ga objavili na spletni strani KPK, pišejo, da so v enem izmed javnih zavodov s področja šolstva ugotovili številne nepravilnosti, netransparentno izpeljavo projektov pa tudi nerazumljivo pasivnost, tako zavoda kot pristojnega ministrstva v postopku ugotavljanja nepravilnosti: »Popolna odsotnost nadzora in sledljivosti porabe javnih sredstev ter posledično nevednost (ali pa prikrivanje napak) glede tega, komu natančno, kdaj in s kakšnim namenom so bila sredstva izplačana, so pripeljale do situacije, v katerih komisija ni mogla natančno ugotoviti posameznih kršiteljev, lahko pa ugotovimo, da jih je bilo več.«
Sploh niso vedeli, kdo pripravlja projekt, so ga pa plačali
Za primer navajajo javni zavod s področja šolstva, ki je z osebo A v letih 2009 in 2010 sklenili dve avtorski pogodbi. Obe je v imenu zavoda podpisal tedanji direktor. Izdelano je bilo gradivo v slovenskem jeziku na temo izobraževanja in vzgoje, za kar je bilo porabljenih 465 pedagoških ur. Znesek, ki ga je prejela oseba A, znaša 25.802,85 evra bruto. Naslednje leto je oseba A za zavod v 274 dneh izvedla pripravo in izvedbo projekta s področja izobraževanja. Cena: 50 tisoč evrov bruto. Komisija ugotavlja, da ima oseba stalno prebivališče v tujini, tudi nakazila so šla na banko v tujino. Komisija je poskušala (večkrat) ugotoviti znanje jezikov osebe A, a jim do podatkov ni uspelo priti. KPK sicer potrjuje, da so bila pripravljena v strokovnem izrazoslovju, v njih pa citirana dela slovenskih avtorjev v slovenskem jeziku. En projekt osebe A je bil financiran iz nacionalnih sredstev, drugi pa iz evropskega socialnega sklada. Predstavniki ministrstva in javnega zavoda so KPK pojasnili, da nadzora nad projektoma niso izvajali. Še več, kdo je oseba A, sploh niso vedeli niti so se z njo srečali.
Nekdaj odgovorna oseba, ki je bila odgovorna tudi za projekt osebe A, je pojasnila KPK, da so bili večkrat »od zgoraj« vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prav prek zavoda.
Oseba P
Leta 2006, konec leta, je na zavodu prek študentske napotnice delala oseba P. V treh mesecih so ji izplačali devet identičnih napotnic (skupni znesek 3700 evrov), vse so se glasile na 99 ur po enaki urni postavki. Iz izračunov sledi, da je na delovni dan oseba P delala tudi po 20 ur. Zaradi tega, tako KPK, upravičeno dvomijo o dejansko opravljenem delu navedene osebe in upravičenosti izplačil.
