Koroščevo zapuščino vračajo v domači kraj

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Kraji občine Sveti Jurij ob Ščavnici so skozi zgodovino dali veliko pomembnih mož. Prednjačijo duhovniki, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Fran Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in še mnogi drugi, ki so vidno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino. Jurjevčani se jim želijo zahvaliti z negovanjem spomina nanje pa tudi z ohranjanjem z njimi povezane kulturne dediščine.

Špalir od
stolnice do Navja

Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici tako ohranja spomin tudi na slovenskega politika in teologa dr. Antona Korošca (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici, umrl 14. decembra 1940 v Beogradu). Na predlog društva so člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili denar za prevoz dela Koroščeve zapuščine iz srbske prestolnice, obenem pa so se z družino Ketiš, ki je zdajšnja lastnica Koroščeve rojstne hiše v Biserjanah, že začeli dogovarjati o ureditvi spominske sobe v njej.

Anton Korošec je zapustil neizbrisen pečat v slovenski in jugoslovanski politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke, takrat najmočnejše slovenske politične stranke. Na njenem čelu je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišje politične položaje, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik vlade. Dokaz veličine in pomena Antona Korošca kot politika in človeka je bil tudi njegov pogreb v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi, kar 40.000 ljudi pa je naredilo špalir od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan. 
Na Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah so leta 1990 odkrili spominsko ploščo, v Svetem Juriju ob Ščavnici so po njem poimenovali ulico. Leta 2006 so mu na trgu Videm pred cerkvijo postavili doprsni kip. Ob tisti priložnosti so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog kulturnega društva in občinskega svetnika ter direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa želijo urediti še omenjeno spominsko sobo.

»Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je ureditev sobe zelo pomembna,« je poudaril Fras.

Sestre brezplačno občini

Splošni zavzetosti navkljub je župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana nekoliko previden in pravi, da je »najprej treba urediti vsa pravna vprašanja, zato občinska uprava že pripravlja pravne podlage za sklenitev pogodbe med družino Ketiš, občino in društvom«.

Občini se ponuja tudi izvrstna priložnost, da skupaj z društvom postane solastnica oziroma skrbnica dela Koroščeve zapuščine. Z njo so povezane tudi šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, ki spadajo pod okrilje mariborske province, nastanjene pa so v Zemunu. Pri njih so miza in stoli iz orehovega lesa ter kavč in fotelj iz Koroščeve zapuščine. Ker obstaja možnost, da bodo sedež šolskih sester, ker jih je v Zemunu vse manj, ukinili, so pripravljene Koroščevo zapuščino brezplačno odstopiti občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

»Zdaj je pravi trenutek, da zadevo primerno izpeljemo,« je zato dejal Fras ter dodal, da je pomoč pri ureditvi prevoza zapuščine iz Srbije v Slovenijo že ponudil slovenski veleposlanik v Beogradu, mag. Franc But. Občina pa je v letošnjem proračunu zagotovila 2000 evrov za stroške tega prevoza. Ker bodo, kot pravi župan Slana, pohištvo pripeljali že kmalu, ga še ne bodo mogli postaviti v spominsko sobo, zato ga bodo začasno hranili kje drugje. 
Predsednik kulturnega društva Franc Čuš je izpostavil prizadevanja za ohranjanje spomina na vse pomembne rojake. Tako na trgu Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici že stojijo doprsni kipi Edvarda Kocbeka, dr. Antona Korošca in dr. Vekoslava Grmiča. Na rojstnih hišah so bile odkrite spominske plošče dr. Korošcu v Biserjanah, Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, dr. Franu Ilešiču v Brezju, Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih, Edvardu Vaupotiču pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ob rušitvi rojstnih hiš Ivana Vuka Starogorskega na Ženiku in družine Kreft v Biserjanah pa sta bili spominski plošči odstranjeni. Po Kocbeku, dr. Bratku Kreftu in Korošcu so poimenovali ulice.