Star pregovor o delu in marljivosti pravi: Koristi ni, če mlin stoji in jezik molči. In to še kako drži. Ta rek bi morali vsi, ki kaj prodajajo in se zavedajo, da je stranka kralj, upoštevati danes, včeraj in jutri. Glede na to, da je prestolnico znova zajel val mode in modnih zapovedi, ki jim bo – ali na njihovo srečo pač ne – slepo sledila drobnica ženskih predstavnic, to kolumno posvečam stilistu. Mlademu, svetu nepoznanemu, kar se tiče svetovanja o modnih kosih. No, ja, brez preverjenih dejstev si upam trditi, da glede na vidno rosno mladost verjetno ni nabiral izkušenj v pariški Galeries Lafayette ali britanskem Harrodsu. A njegova skrb za stranke in ljubezen do lepih modnih oblačil prekašata obe omenjeni eminentni nakupovalni središči, ki sem ju v času službenih poti večkrat obiskala. Govorim o fantu, ki sliši na ime Alino Juhart. Zaposlen je kot stilist v španski verigi trgovin Zara v središču Ljubljane in svoj poklic opravlja zelo profesionalno. Ko rečem profesionalno, ne mislim na povprečen profil zdolgočasenih študentk in trgovk slovenskih butikov, ki komaj pozdravijo, ko vstopiš v trgovino, po možnosti žvečijo žvečilni gumi in z brskanjem po pametnem telefonu pokažejo, koliko jim pravzaprav pomeni vstop stranke v trgovino. No, Alino je lahko vzorčen primer tega, kar je v tujini znano bolj pod terminom »customer service« (prodajni svetovalec). Dečko me ni fasciniral zgolj s tem, da mi je pomagal iskati neobičajno črno krilo in kakovostne kose nizkocenovnega proizvajalca oblačil, temveč tudi zato, ker sem se v Zari počutila, kot bi bila v butiku Dolce & Gabanna. Za nameček naj omenim, da si je zapomnil celo to, kateri plašč sem si ogledovala pred dvema mesecema, ko sva se skupaj strinjala, da je prav poseben in precej neobičajen za Zaro. Potiho me je seveda poskušal prepričati, da je Zara lahko tudi delux. Skratka, nekaj česar doma nisem vajena, sploh pa ne v trgovinah, ki veljajo za stičišče masovnih nakupov in kjer poseben trud za stranke po mnenju njihovih šefov pravzaprav niti ni tako pomemben. No, s ponosom omenim, da sem ob Alinovi pomoči dobila prav vse in prav to, kar sem iskala, in vem, zakaj. Zato, ker je naredil prav vse in še več. Sploh nisem vedela, da potrebujem črno oblekico z dolgimi rokavi, čeprav sicer premišljeno nakupujem. Torej bi lahko obrnili rek: Koristi ni, če stilist stoji in njegov jezik molči. A to zagotovo ne velja za Alina.
|
|
