LJUBLJANA – Nekdanji prvi mož Luke Koper Bruno Korelič je za Delo spregovoril o kadrovski politiki in dejal, če se direktorja podjetja menja vsakih nekaj mesecev, »malodane kot spodnje gate, ne moremo pričakovati uspeha«. Korelič je bil kritičen do načina vodenja Luke Koper in tudi odnosa do ostalih podjetij.
»Slovenskih železnic ne znamo upravljati«
Na vprašanje, ali bi s prodajo tujcem dosegli več, odgovarja: »Zgražajo se nad prodajo brniškega letališča tujcem. Ali ga lahko kdo odnese iz Slovenije? Dokler ima promet in pozicijo, kakršna je, ga Frankfurtčani ne bodo zaprli, ampak širili, ker prinaša dobiček in lahko pokriva ves Balkan.« Pravi, da Luka dela na temelju, da je država stoodstotni lastnik vse infrastrukture. » Kdo pa upravlja skladišča, dvigala, lokomotive, ima odnose s kupci? Tisti, ki je boljši. Če je ta uprava dobra, naj ostane, vendar se mora primerjati s konkurenco po Evropi.«
Pravi, da bi prodal vse, česar nismo sposobni upravljati sami. »Slovenskih železnic očitno ne znamo upravljati, če nismo v stanju popraviti tistih nekaj drogov na 40 ali 50 kilometrih razdalje. Skoraj eno leto po žledu še zmeraj vozijo dizli. V svetu ni takega primera. Imamo sposobne ljudi, ki lahko vodijo podjetja, Krko na primer, ki funkcionira sto na uro. Pa še marsikatero drugo. Ampak politika mora dati roke proč.«
»Ne moreš pa reči, da drugega tira ne potrebujemo še 30 let«
Korelič je dejal, da so jih v Luki do Janševe vlade pustili delati in odločati. »Drnovškova vlada ni poslušala toliko lokalnih zdrah, kot jih je Janševa.« Dejal je, da je k njemu prišel Danijel Starman in dejal: »»Petnajst let ste bili pri koritu in ste si dovolj nakradli, zdaj smo na vrsti mi. Moj sin Marko bo postal predsednik nadzornikov, moj drugi sin mora dobiti lokacijo in stavbno pravico za postavitev obrata za predelavo odpadnih olj in jaz (torej Danijel) bom prevzel zastopstvo v Luki ...« Nisva bila sama, Vito Mavrič je bil zraven.« Dejal je, da je prejel po obisku Janše klic župana Popoviča, ki mu je dejal, da lahko ostane v Luki, vendar bodo upravi dodali še nekaj novih članov. »Popoviču sem gladko odgovoril, da sem si vsa leta sam izbiral sodelavce in za to tudi prevzemal odgovornost in da me vodenje Luke s politično nastavljenimi člani uprave ne zanima.«
Korelič je dejal, da je po svetu tako, da se ministri menjajo, uradniki, ki zares odločajo, pa ostajajo. »Tudi sedanjemu ministru za infrastrukturo tisto, kar je povedal, ni zraslo v njegovi glavi. Nekdo mu je rekel, da stane izvlečni tir 12 milijonov in da nima smisla vlagati 1,4 milijarde evrov. In on je to kupil. Seveda mu tega niso rekli z dobrim namenom, ampak so imeli svoje račune.« Dodaja, da so vsi dosedanji ministri bili uspešni pri gradnji avtocest. Na področju železnic niso naredili nič. »Razen cestnega nacionalnega projekta ne vidim drugega. Minister, ki nima prave predstave, kaj je za to državo strateškega pomena, ne more biti minister. Lahko rečeš, da nimaš denarja, da ni proračuna, ne moreš pa reči, da drugega tira ne potrebujemo še 30 let. Tudi po tridesetih letih ga ne rabimo. Franc Jožef je imel vizijo pred več kot 150 leti in še vedno uporabljamo njegove tire.«
»Luka Koper je še zmeraj največje avstrijsko pristanišče«
Pravi, da drugi tir nima alternative. »Nekateri predlagajo povezavo Koper–Trst. Ja, O. K. Ampak to je tako, kot bi se šel obesit, saj Slovenskim železnicam zapreš vrata. Slovenija ima pač geografsko in prometno pozicijo v Evropi, da jo lahko trži in ustvarja dobiček. Teš ima veliko alternativ: lahko bi bile hidroelektrarne na Savi, lahko bi bil drugi blok nuklearke ali pa kupujemo cenejšo elektriko na trgu ...«
Spomnil je na sestanke z Mehdornom glede logističnega holdinga. Korelič pravi, da nima nobenega smisla povezovati tri »reveže«. Pravi, da bi Slovenske železnice pobrale ves denar, ki ga ustvarita Luka in Intereuropa. Kot nadzornik Intereurope je navezal stike s Schenkerjem, da bi kupili Intereuropo, a je kmalu iz Berlina prišlo sporočilo, da preklicujejo sestanek. »Očitno je Pahor posredoval pri Hartmutu Mehdornu, ta pa pri Deutsche Bahn, da so nam pri Schenkerju odpovedali.« Na vprašanje zakaj, odgovarja, da so »v Nemčiji še zmeraj računali, da bo politika strla Intereuropo in Luko ter ju dobili za enega črnega in enega belega. Druge razlage ni. Interes Nemških železnic je, da pridejo na Daljni vzhod. Pokupili so severnoevropska podjetja, že leta se trudijo v Avstriji. Zdaj je bil njihov interes, da zavzamejo Balkan, s čimer bi stisnili Avstrijce. S slovenskimi železnicami in pristaniščem imajo odprto pot prek morja in prek Balkana proti Vzhodu, vse do Kitajske.«
Prepričan je, da lahko Slovenske železnice uredi le velik sistem. »Če niso sposobni povleči 50 kilometrov žice med Divačo in Logatcem, kako bodo potem modernizirali vso progo?« Pravi, da mora Slovenija postati del globalnega trga, da se ne sme zapirati v svoj kotiček. Luka Koper nima nobenih možnosti za razvoj, če ne zgradimo drugega tira in če se ne posodobi železnic. Kolerič opozarja, da je znesek 1,4 milijarde prenapihnjen, da že dolga leta velja, »da znaša en kilometer dvotirne proge v predoru 14 milijonov švicarskih frankov. Drugi tir je več kot slovenski, to je evropski projekt. Luka Koper je še zmeraj največje avstrijsko pristanišče.«
