SLOVENJ GRADEC – V Prostovoljnem gasilskem društvu Slovenj Gradec menda, če gre sklepati po anonimnem pismu, ki smo ga prejeli v naše uredništvo, že nekaj časa ni vse tako, kot bi moralo biti. Predsedniku PGD Branku Smrtniku očitajo, da si skupaj z Martinom Prosenjakom ml., ki je njegov zet, obenem pa vodja voznega parka, preveč lasti gasilski dom in opremo v njem, drugim operativnim članom pa preprečuje upravljanje interventnih terenskih vozil. Gasilske vrste naj bi zaradi slabih odnosov zato zapustilo nekaj članov. Vodstvu v anonimki očitajo, da sosednjemu društvu v zasebne namene posoja avtolestev, čeprav za njeno uporabo niso ustrezno usposobljeni, ključe gasilskega doma pa naj bi imeli le posamezni operativci in jih morajo drugi, ki jih nimajo, ob intervencijah čakati, s čimer se izgublja dragoceni čas. Pišejo tudi, da jim predsednik naj ne bi omogočal izobraževanja. Še najbolj pa vodstvu zamerijo, da je društvo zaradi pomanjkanja operativnih članov pristalo v tretji kategoriji, čeprav so bili že v četrti, ter opozarjajo, da naj bi pred tremi leti, ko so kupovali novo terensko vozilo TRV-2D, staro vozilo sprinter HTV začasno odjavili iz prometa, da so lažje dobili državno subvencijo, zdaj pa novo večinoma stoji v garaži.
Nižja kategorija, manj operativcev
A kot odgovarja tajnica PGD Slovenj Gradec Ana Anželak v imenu vodstva, so vsi ti očitki neutemeljeni, saj predsednik Branko Smrtnik nikoli ni nasprotoval izobraževanju članov. »Nasprotno, k temu jih je vedno spodbujal. Vozilo sprinter pa smo kupili z lastnim denarjem za potrebe požarne varnosti v mestnem jedru, kamor dostop s težjimi in večjimi vozili ni mogoč. Tudi ni res, da člani odhajajo, saj smo samo letos včlanili tri nove usposobljene gasilce,« pravi Anželakova. Kar se tiče kategorizacije, nam je Smrtnik pojasnil, da je bil PGD na meji med tretjo in četrto, ker pa so nameravali v Slovenj Gradcu ustanoviti poklicno enoto, so društvu podelili četrto. To se ni zgodilo, zato so prosili, da jih znova uvrstijo v tretjo, a to naj ne bi imelo nobenega vpliva na financiranje. Trenutno imajo namreč 32 operativnih članov, kar je dovolj za tretjo kategorijo in celo več, saj imajo s tem tudi nekaj rezerve. Če bi bili v četrti, bi jih morali imeti 54.
Da PGD Slovenj Gradec dela dobro, meni tudi župan Andrej Čas: »V delovanje društva in notranja razmerja občina sicer ne posega, kljub temu da s proračunskim denarjem financiramo njihovo delovanje, s čimer zagotavljamo operativno učinkovitost. Sem pa predsednika pozval, da razjasni situacijo, in zagotovil mi je, da navedbe v anonimnem pismu nimajo osnove. Nepravilnosti ni zaznala niti nedavna skupščina društva. Kot župan se zavzemam, da društva delujejo dobro, morebitne težave pa se rešujejo na način, da to ne vpliva na njihovo operativno sposobnost.«
Sestali se bodo še enkrat
O obtožbah na račun vodstva PGD so se pogovarjali tudi na izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje v Slovenj Gradcu. »Na osnovi evidenc smo nekatere obtožbe, ki se nanašajo na intervencije, preverili. O tem je bil govor tudi na sestanku društva v začetku septembra, a so člani društva, bilo jih je 44, skupaj s poveljnikom soglasno zavrnili vse navedbe. Ugotovili smo, da res ni vse idealno, da bi bilo dobro nekatere stvari spremeniti, a razmere niso tako kritične, kot jih opisuje eden od članov društva,« odgovarja poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Nekoliko ostrejši je bil predsednik GZS Jošt Jakša, ki se je že sestal s predstavniki PGD, da so predstavili vsak svoj pogled na domnevne nepravilnosti. »Dogovorili smo se, da se vodstvo PGD, tisti, ki očitajo nepravilnosti, in predstavniki uprave za zaščito in reševanje sestanemo še enkrat. Vsak bo predstavil svoje stališče, po potrebi bomo zahtevali dodatne dokumente in tako poskusili izluščiti, kaj se v resnici dogaja znotraj društva,« je za Slovenske novice zatrdil Jakša. O razpletu bomo torej še poročali.
