Kopamo se v zelo dobrih vodah

Lokacijo kopanja moramo izbirati premišljeno in se zavedati tveganja, ki ga pomeni kopanje,« so povedali na nedavni predstavitvi kopalnih voda v Sloveniji. »Za lastno varnost in zdravje lahko največ storimo sami. Ključnega pomena za zdravo kopanje je tudi ustrezna kakovost vode. V naravnih najdemo številna živa bitja, za katere je voda naravno bivalno okolje in običajno ne pomenijo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa z dejavnostmi v površinske vode vnaša odplake, med njimi tudi fekalije iz komunalnih izpustov, iztokov in s spiranjem kmetijskih površin, vnašajo pa jih tudi živali.«

Prav s fekalijami onesnažene vode pomenijo tveganje za zdravje kopalcev, saj lahko patogeni organizmi povzročajo različne bolezni in infekcije, kot so trebušna obolenja, kožne infekcije, vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic in ušes. 
»Kvantitativni kazalnik fekalnega onesnaženja voda so indikatorske bakterije (npr. Escherichia coli, intestinalni enterokoki), katerih izvor je v človeških oziroma živalskih iztrebkih,« so povedali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Prav ti dve bakteriji kot kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja spremljamo na lokacijah, ki so na površinskih vodah namenjene kopanju, medtem ko kakovosti vode na tako imenovanih divjih kopališčih v sklopu državnega monitoringa ne spremljamo. Mednje spadajo številne gramoznice, bajerji, vodni zbiralniki in ribniki, ki kopanju niso namenjeni in urejeni v ta namen z vidika varnosti, prav tako je dvomljiva tudi kakovost vode. Na teh lokacijah se kopamo izključno na lastno odgovornost.«

Na površinskih vodah je kopanju namenjenih 48 tako imenovanih kopalnih voda, ki so bile določene na odsekih, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejeni. Postavljeni so znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Na teh kopališčih je običajno na voljo tudi gostinska ponudba, ponujajo različne razvedrilne programe za otroke, animacije in druge aktivnosti v in ob vodi. Teh kopališč je pri nas 18, in sicer jih je 14 na morju, tri so na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju.

V naravnem okolju se lahko kopamo na tako imenovanih kopalnih območjih – to so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju. Določenih je 30, od tega jih je 23 na rekah Idrijca, Soča in Nadiža na Goriškem ter na Bohinjskem in Blejskem jezeru. Na Dolenjskem in v Beli krajini so kopalna območja na rekah Kolpa in Krka; sedem območij je določenih tudi na morju. Do njih je navadno omogočen dostop po javni poti, za kopanje pa je zagotovljena ustrezna širina, ki mora biti vsaj 10 metrov, in dolžina brega, ta mora biti vsaj 100 m. Dostopi so pretežno naravni, lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti ter za morebitno gostinsko ponudbo. Tu se kopamo na lastno odgovornost, saj za varnost ni poskrbljeno. Ker akvatorij kopališča ni ustrezno omejen, se od brega ne smemo oddaljiti preveč; v morju le do 150 m, v jezerih do 100 m in v rekah do 30 m. Na teh območjih ni neposrednih izpustov komunalnih odpadnih voda, kljub temu zaradi zdravstvene varnosti kopalcev kakovost vode redno preverjajo.

Slovenija na vrhu

In kakšna je kakovost kopalnih voda? Na 48 lokacijah so to preverjali tudi lani. V sezoni je Nacionalni laboratorij za okolje in hrano vsake 14 dni ob vzorčenju vode opravili terenske meritve in organoleptično ocenil prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih so bile v mikrobiološkem laboratoriju opravljene analize prisotnosti dveh indikatorskih bakterij fekalnega izvora – Escherichie coli in intestinalnih enterokokov.

Glede na poenotene kriterije ocenjevanja stanja kopalnih voda po Evropi so bile naše vode leta 2015 razvrščene v ustrezne razrede kakovosti na osnovi štiriletnega niza podatkov (med letoma 2012 in 2015). Razredi kakovosti so določeni na osnovi statistične obdelave podatkov in so naslednji: odlična, dobra, zadostna in slaba kopalna voda; ustrezna je tista, ki je vsaj zadostna. Kot že vse od leta 2010 so bile tudi leta 2015 vse kopalne vode v Sloveniji ustrezne oziroma razvrščene vsaj kot zadostne.

Stabilnejše stanje že vrsto let ugotavljajo na morju, saj je voda tam zadnja leta odlična. Leta 2015 je popolno skladnost dosegla le Slovenija, kot leto prej ji sledita Ciper in Malta. Tudi na celinskih vodah v Sloveniji vse od leta 2010 slabih kopalnih voda ne beležijo. Slovenija se z nekaj več kot 46 odstotki odličnih, prav toliko dobrih in nekaj manj kot osem odstotkov zadostnih celinskih kopalnih voda med evropskimi državami uvršča na zlato sredino.

Stanje 48 kopalnih voda bo Agencija RS za okolje spremljala tudi letos. Prve vzorce obalnih kopalnih voda so analizirali že konec maja, na celinskih vodah pa se je vzorčenje začelo ta teden, tako rekoč pred začetkom sezone. Rezultati bodo sproti objavljeni na spletni strani ARSO. Kopalci bodo o kakovosti vode obveščeni tudi s podatki na informacijskih tablah na kopališčih.

Poleg plavanja v rekah, jezerih in morju imajo prebivalci Slovenije na voljo tudi več kot 600 bazenov. Iz njih za laboratorijsko analizo vsako leto odvzamejo več kot 5000 vzorcev. V primerjavi s prejšnjimi leti se delež neskladnih vzorcev vsako leto znižuje. Podatke o kakovosti kopalne vode posameznega bazena lahko obiskovalci kopališč pridobijo pri upravljavcih; rezultati zadnjega preskusa morajo biti objavljeni na informacijski tabli poleg vhoda, letna poročila o kakovosti bazenskih kopalnih voda pa so na voljo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ob vseh teh informacijah ne smemo pozabiti še na varstvo pred utopitvami, na ustrezno higieno, posebno pozornost pa moramo nameniti tudi plovilom v kopalnih vodah.