Konoplja nevarno 
mamilo ali tudi 
čudežno zdravilo?

LJUBLJANA – Ko je decembra Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke izdala dovoljenje za uporabo učinkovine tetrahidrokanabinol (sintetični THC) v medicinske namene, je sprožila javno razpravo v povezavi z uporabo konoplje v zdravstvene in rekreacijske namene.

Čeprav je njena uporaba (slabšalno ime za rastlino konopljo je marihuana, izhaja pa iz mehiške španščine in se je razširilo po svetu v 30. letih 20. stoletja) prepovedana in je še vedno v prvi skupini prepovedanih drog, se vsi zavedajo, da obstaja v družbi.

Doslej se je večina javnih debat o konoplji osredotočala na omejevanje njene rekreacijske uporabe. Podporniki uporabe opozarjajo, da gre za zaroto naftne, kemijske in farmacevtske industrije, saj ima rastlina številne izjemne lastnosti, od kakovostnih vlaken in hitre rasti do široke palete bolj ali manj neraziskanih učinkovin – najbolj znana je opojna, tetrahidrokanabinol (THC). To je prejšnja vlada junija 2014 premestila v drugo skupino prepovedanih drog in s tem omogočila zdravnikom, da so lahko začeli uporabljati THC in njegove derivate za zdravljenje; slovenskim pacientom bodo kanabinoidi dostopni s tako imenovanim belim receptom.

Boljši nadzor

V Evropski uniji zdravila na osnovi kanabinoidov že lep čas niso nič novega, večinoma se uporabljajo za lajšanje simptomov, predvsem pri raku, multipli sklerozi, aidsu ter boleznih črevesja in oči. Izkoriščajo njihov vpliv na povečanje apetita ter zmanjšanje slabosti, bolečin in krčev. Ob tem velja poudariti, da slovenski zdravniki za zdravljenje še vedno ne morejo predpisati konoplje ali hašiševega olja, kar je mogoče v 23 državah Združenih držav Amerike, Izraelu ali na Nizozemskem, denimo. Našim bolnikom bo samoplačniško dostopno zdravilo, ki ga bo naredil lekarnar in jim ga prodal v ustrezni obliki.

Eden izmed razlogov, zakaj učinkovine sintetizirajo v laboratoriju in ne pridobivajo iz rastline, je boljši nadzor nad njihovo koncentracijo. Prav tako še ne poznamo celotnega delovanja aktivnih snovi v konoplji, zato uporaba ne bi bila varna. Poleg tega velja izpostaviti, da samo ena snov iz nje ni tako učinkovita kot kombinacija več učinkovin v natančno določenem razmerju.

Zdravko Pravdič - Pec iz Društva prekmurske pobude ONEJ, ki se posveča širjenju zavesti o konoplji in njenih pozitivnih lastnostih, je ob izdaji dovoljenja Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke zadržan: »Saj ni prišlo do spremembe zakonodaje, le premeščanja na seznamu prepovedanih drog, kjer so tako ali tako zmešana jabolka in hruške in ga strokovnjak z znanstveno integriteto težko jemlje resno. Za zdaj ta sprememba prinaša predvsem zmešnjavo in profit farmacevtski industriji. Rastlina konoplja je žal še vedno v prvi skupini prepovedanih drog, kot izjemno nevarna substanca brez medicinske vrednosti.«

Uradniki izigrali državljane?

Vprašajmo se, zakaj je tako preganjana. Nekoč je bila običajni del rastlinja našega okolja, od izuma najlona in drugih derivatov nafte pa smo jo pozabili, skoraj iztrebili in se odrekli njeni tradicionalni uporabi. Jasno je, da se za tako grobim posegom v naše okolje in navade skrivajo interesi. Prav preganjanje je konoplji, ki ji rečejo tudi trava, zagotovilo karizmo, postala je zaščitni znak upora proti institucionalnim represijam, s tem pa še pogostejša tarča kampanj proti njeni uporabi. Poglavitno orožje pri njeni demonizaciji sta prav neznanje in širjenje strahu. »Politika do drog se kroji na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer večina državnih uradnikov in raziskovalcev še vedno podpira prohibicijo konoplje zaradi njene domnevne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo lahko povzroči njena zloraba. Namesto da bi odločitve ob spremembi uredbe v RS sprejeli transparentno in v skladu z znanstvenimi dognanji, so uradniki MZ pravzaprav izigrali tako strokovno javnost kot nevladne organizacije in navsezadnje državljanke in državljane RS,« je oster Zdravko Pravdič - Pec.

Med zdravniki in strokovno javnostjo obstaja močan interes za uvedbo in raziskavo uporabe medicinske konoplje in kanabinoidov v zdravstvene namene. Razume se, da je treba novo zdravilo uvajati previdno, na podlagi znanstvenih ugotovitev in za človeka neškodljivo. Zato obstajajo postopki registracije zdravil, ki so zahtevni in jasno določeni. V medicini velja, da je zdravilo tista snov, ki na podlagi znanstvenih izsledkov dokazuje svojo zdravilnost. V konoplji nedvomno obstajajo zdravilne učinkovine, vendar jih uradna znanost še ne pozna in ni dobila priložnosti spoznati vseh njihovih učinkov.

Nevarnost zastrupitve

»Z vladno uredbo, ki dovoli uporabo zdravil z vsebnostjo kanabinoidov, se bo povečala možnost zdravljenja simptomov, ki jih povzroča napredovana maligna bolezen. V vladni uredbi, sprejeti junija 2014, niso dovoljena zdravila samo z vsebnostjo sintetičnega THC (kot lahko preberemo dezinformacije v medijih javnega obveščanja), ampak tudi fitokanabinoidi, se pravi tudi na ravni THC. Periferni kanabinoidi (predstavnik kanabidiol) niso psihostimulativni in ne spadajo v skupino prej prepovedanih učinkovin. Pri zdravljenju ne bomo uporabljali samo posamezne sintetično narejene učinkovine, to je THC, ampak kombinacijo THC in kanabidiola. Rastlinski pripravki so po evropski zakonodaji razvrščeni med zdravila. Kdaj bodo dostopni tudi v naših lekarnah, je vprašanje časa,« pojasnjuje primarijka Josipina Ana Červek, specialistka za internistično onkologijo, in razkriva: »Bolnikov, posebno v zadnjem obdobju, ki v procesu zdravljenja uporabljajo pripravke iz konoplje (predvsem hašiševo olje), je verjetno precej. Podatkov nimamo, ker se ob kriminalizaciji teh pripravkov zdravniku bojijo povedati o svojem sočasnem zdravljenju. Bojijo se verjetno tudi njegovega eventualnega odklonilnega stališča.«

Uporaba pripravkov iz konoplje, kupljenih na črnem trgu, je lahko tvegana, tako glede vsebnosti učinkovin kot priprave. »Pri ekstrakciji prodajalec pripravkov ne nosi nobene pravne odgovornosti za neoporečnost prodanega. Po podatkih oddelka za zastrupitve ljubljanskega kliničnega centra so v zadnjih dveh letih oskrbeli 15 bolnikov z resnejšimi stranskimi učinki ob uporabi hašiševega olja. Največja nevarnost pa je, če to nadomesti multidisciplinarno onkološko zdravljenje ozdravljivih rakov.«

Kakor koli, medtem ko se na tem koncu sveta s konopljo šele znova spoznavamo, jo drugod že priznavajo in uporabljajo. V ameriški zvezni državi Kaliforniji jo predpisujejo kot protibolečinsko zdravilo ter pri zdravljenju anksioznosti, depresije, motenj spanja, vnetja sklepov, slabosti, migrene in motenj hranjenja.

»Zdravilni pripravki iz konoplje so glede na dosedanje znanstvene raziskave po svetu tako učinkoviti, da bi lahko po besedah eminentnih tujih strokovnjakov z njimi že danes zamenjali približno 50 odstotkov sintetičnih zdravil farmacevtske industrije. Tudi naše izkušnje kažejo, da je rastlina konoplja vse prej kot 'nevarno mamilo', je učinkovito zdravilo za široko paleto zdravstvenih težav, ki ima, v primerjavi z drugimi preparati, ki se uporabljajo za iste simptome, veliko manj oziroma skorajda nič stranskih učinkov,« meni Zdravko Pravdič - Pec. Zdravko Pravdič - Pec iz Društva prekmurske pobude ONEJ je prepričan, da sprememba zakonodaje prinaša predvsem profit farmacevtski industriji.