Konje blagoslovili stopetinpetdesetič

Ko so konji peketali proti šentjernejskemu hipodromu, je rosilo. Vremenarji so dež obetali, večina konjenikov se je nanj pripravila, tako da se je ogrnila v jahalne plašče. Z vseh vetrov so se zgrinjali, svoje lepotce so vodili iz hlevov šentjernejske pa tudi kostanjeviške in škocjanske občine, iz ravninskih in gorjanskih vasi.

Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Stara vas je v sodelovanju z občino Šentjernej, ki ji županuje Franc Hudoklin, na letošnji Štefanov blagoslov konj pritegnilo okoli 100 konjenikov. Če jih ne bi zadržali slabi vremenski obeti, bi jih prišlo še najmanj 50, morda pa tudi 80 več – kolikor jih prihaja, kadar je na štefanovo lepo vreme. S hipodroma, kjer jih je pozdravila občinska pihalna godba, so v povorki s praporščakom Alojzijem Grubarjem iz Volčkove vasi na čelu odjezdili proti Dolenji Stari vasi, čez Lačni potok in v breg k cerkvi po prejem blagoslova.

Z živino ravnajmo lepo

Še pred prihodom konjenikov je 71-letni župnik in dekan Anton Trpin, ki je tudi šentjernejski častni občan, preizkusil ozvočenje, rekoč: »Me slišite, dragi župljani, mokri zunaj-znotraj, me slišite?« Aparature so delovale brezhibno, moški zbor je še enkrat preizkusil svojo uglašenost. Gospa, ki je iz ozadja neopažena motrila, če vse poteka brezhibno, nas je opazila in nam podarila koledar podružnične cerkve sv. Frančiška Ksaverija za prihodnje leto, hkrati pa nas opozorila še na stranski oltar v čast godovnika sv. Štefana. Cerkev, ki so jo pred leti na novo prekrili, nato pa temeljito obnovili še znotraj – za kar je ob zavzetem sodelovanju vseh vaščanov prav posebno zaslužen Janez Hosta, ki je opravila usklajeval s švicarsko preciznostjo, kar niti ni posebej presenetljivo, ko je vendar v Švici delal polnih 35 let. K nedeljskim mašam morajo Starovaščani v Šentjernej, domačo cerkev pa vsako leto do zadnjega kotička napolnijo ob treh žegnanjih: angelskem na prvo septembrsko nedeljo, frančiškovem ob zavetnikovem godu 3. decembra ter na štefanovo.

Že so iz vasi priplavali zvoki godbene glasbe, ki so se prav posrečeno prelivali z vložki rezgetajočih konj. Naznanjali so bližanje povorke, ki so ji v pozdrav brž zaklenkali zvonovi. Konjeniki so na konjskih hrbtih prijezdili v označen prostor pred božjim hramom, prav pred vhod pa spustili konja, okrašenega z Božičkovo kapo. Na njegovo levo se je strumno postavil praporščak. Čez zapolnjeni breg je potegnil vetrc, zborček pa je zapel Božji nam je rojen sin, veselimo se. Župnik Anton je s cerkvenega vhoda zbranim voščil božič in domovinski dan, pojasnil pomen blagoslova konj z vodo in soljo ter ga nato tudi podelil. Sv. Štefana je še zaprosil, »da nam lahko pomagaš, da bomo z živino lepo ravnali«.

Nekateri že dvajsetič

Odhod konjenikov nazaj v vas – blagoslov je medtem povsem očitno pregnal že tudi dež – so pevci pospremili s pesmijo Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj. Župljani so stopili v cerkev k daritvi svete maše za slovenski narod. Vsaka cerkev ima prižnico, a župniki v sodobnem času skoraj nikoli ne stopijo nanjo. Župnik Anton pa je, in z nje je med drugim razložil, da je Cerkev praznik prvega mučenca sv. Štefana postavila v bližino Jezusovega rojstva s posebnim namenom, saj ponazarja čisto vest preganjanih kristjanov. Tako kot je Jezus napovedal zavračanje in trpljenje kristjanov zaradi vere, tudi v našem času takega, ki zagovarja poštenje, zdržnost pred zakonom, čistost duhovnikov in redovnic – mnogokrat zasmehujejo: »Računajmo s tem, da bomo nesprejeti ali tudi zasmehovani, če bomo vztrajali pri starih krščanskih vrednotah.« Dodal je še, da je domovina ena, nam vsem dodeljena, ter pozval k edinosti, ki je pred političnim rivalstvom, čeprav »kristjan ceni domovino tudi tako, če gre na volitve«: »Če ne gremo, nimamo pravice niti pisniti.« Spomnil je še na skrb za ohranjanje slovenščine ne le v pogovoru, ampak tudi v molitvi.

Po maši se je ljudstvo spustilo v vas. Donedavni tajnik PGD Dolenja Stara vas Bojan Duh, doma v sosednjih Brezjah, je na tukajšnjo nepretrgano 155-letno tradicijo blagoslavljanja konj upravičeno ponosen – kljub prepovedim se mu niso odrekli niti med drugo svetovno vojno: »Za ta praznik živi vsa vas. Nekateri konjeniki prihajajo že tudi dvajsetič zapored. Kjer koli se pri hišah ustavijo, jih prijazni domačini pogostijo. Gasilci jih pa po blagoslovu še posebej povabimo na Štefanovo klobaso in kuhano vino. Štefanova je v resnici podaljšana kranjska klobasa.«

Že ob prihodu čez polja so našo pozornost pritegnili beli lipicanci. Gospodar kmetije Andrej Hosta je povedal: »Na žegen smo prišli s šestimi od 50, kolikor jih imamo v kobilarni na Selih pri Šentjerneju. Sodelujemo tudi s kobilarno Lipica, ki je svoje lepotce včasih že pripeljala na naš blagoslov. Verjetno zaradi napovedanega slabega vremena lipiških konjenikov s konji letos ni med nami.«