KOČEVJE – Ko se je konec lanskega leta začel stečaj kočevskega podjetja Nolik, enega redkih preostankov slovenske pohištvene industrije, se je na Kočevskem še toliko bolj izkristalizirala ideja, da tako gozdnato območje ne more biti brez lesnega centra.
Občina Kočevje je največja in ena najbolj gozdnatih v državi. Jelovo-bukovi gozdovi pokrivajo 46.600 hektarov. Posebnost Kočevske pa je tudi v tem, da je kar 83 odstotkov gozdov v lasti države in jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, samo devet odstotkov gozdov je v zasebni lasti, osem odstotkov pa v lasti občine Kočevje.
Zato ni presenetljivo, da so vedno glasnejše ideje, da je les kot najbolj razširjeni material prihodnost teh krajev. »Tradicijo predelave in trženja lesa moramo nadgraditi s sodobnimi proizvodnimi, oblikovalskimi in tržnimi pristopi,« pravi Mateja Dekleva, arhitektka in pobudnica Festivala lesa, s katerim že dve leti v lokalnem okolju promovirajo najbolj razširjeni naravni material. Na območju kočevskega gozdnogospodarskega območja, ki se razteza od Turjaka do Kolpe, kjer je 95.000 hektarov gozdnih površin, je mogoče posekati 619.000 kubičnih metrov lesa na leto, kar je nekaj več kot desetina vsega letnega možnega poseka v Sloveniji.
V lesarstvu 20.000 služb
Del teh posekanih kubikov predelajo v Snežniku, podjetju, ki je v državni lasti in deluje v Kočevski Reki. Podjetje je koncesionar, ki ves les, ki ga poseka – njihov letni etat je 70.000 kubičnih metrov –, tudi predela. Pripravljen imajo jasen načrt za temeljito posodobitev podjetja, tako da bi pri njih nastal eden od slovenskih tehnoloških centrov. Da bi imela Slovenija, kot to predvideva akcijski načrt povečanja konkurenčnosti gozdno-lesne verige, do konca leta 2020 v gozdarstvu in lesarstvu zaposlenih vsaj 20.000 ljudi.
Poskus v to smer je tudi ideja, da bi na pogorišču nekdanjega Nolika, kjer je lani delo izgubilo 162 ljudi, čim prej začeli proizvodnjo. Po precej optimističnih napovedih kočevskega župana Vladimirja Prebiliča naj bi v začetku zaposlili 30 ljudi, do konca letošnjega leta pa 100. Zato je povabil šest podjetij, da bi ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Kočevski les, družbo za lesno proizvodnjo: javno komunalno podjetje Komunala Kočevje, Gozdarstvo Grča, Gorenje Projekt, Sodimex, Amles in Lesoj.
Vsa podjetja so del gozdno-lesne verige in se ukvarjajo z gozdno ali lesno proizvodnjo, predelavo lesa in prodajo lesnih izdelkov, izjema sta Komunala Kočevje in Gorenje Projekt; prvo podjetje naj bi bilo v projektu povezovalni člen namesto občine, ki v tem gospodarsko naravnanem projektu ne more sodelovati, Gorenje Projekt pa je inženirsko podjetje, ki je delalo, a še ne dokončalo, 2,6 milijona evrov vreden projekt kogeneracije za Nolik. »Kogeneracija je bila pred stečajem Nolika delno zagnana. Za prvo proizvodnjo električne energije pa žal niso bili zagotovljeni nekateri izmed potrebnih pogojev, na katere Gorenje Projekt ni imel vpliva,« pravi Uroš Razdevšek, direktor Gorenje Projekta. Kogeneracija je zanimiva za Komunalo Kočevje, ki bi s priključitvijo kogeneracije na zunanje toplovodno omrežje lahko znižala cene ogrevanja v Kočevju.
Komunala bo tudi večinski lastnik območnega lesnega centra Kočevski les in bo imela v podjetju, ki naj bi imelo 7500 evrov osnovnega kapitala, 52-odstotni delež. Preostali bi imeli enakovredne deleže. »Glavni namen tega podjetja je preprečitev nadaljnje škode v lokalnem okolju, ki je nastala s stečajem Nolika,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje, in konkretno razloži načrte: »Naš namen je pridobiti prostore in opremo najprej v najem in jo pozneje tudi odkupiti, čim prej zagnati proizvodnjo in lesni center v celotni verigi.«
Podjetje Sodimex iz Cerknice, podjetje za lesno proizvodnjo, trgovino in storitve, v projektu sodeluje zato, ker se želijo širiti. Zdaj imajo 18 zaposlenih, v Kočevju pa bi radi delali polproizvode. Vendar ne bodo, kot je ponekod slišati, nadaljevali proizvodnje otroških stolov tripp trapp, ki so bili skorajda štiri desetletja Nolikov – oziroma pred preimenovanjem podjetja Likov – paradni konj, ki je podjetju leta 2012 prinašal polovico prihodkov. »Mi tripp trapp stolov ne bomo delali,« je jasen Franc Lušin, direktor Sodimexa.
Po zadnjih napovedih naj bi podjetje Kočevski les ustanovili prihodnji teden, ko naj bi začeli tudi pogajanja s stečajno upraviteljico Nolika Alenko Gril. Ta je potrdila, da je kar velik interes za najem ali nakup proizvodnih hal in opreme Nolika, vendar opreme ni več veliko. Odpeljalo jo je podjetje Medis, ki je v letih 2010 in 2011 financiralo Nolik. Pa tudi sicer v prostorih nekdanjega Nolika ne bo mogoče kar tako zagnati proizvodnje, saj postopki stečaja zahtevajo določen čas. »Poleg tega je naš interes, da prostore in zemljišča ne oddamo, ampak prodamo,« pravi Alenka Gril, ki ne želi napovedovati, kdaj in kako bodo postopki potekali.
Marko Kljun dodaja, da bi družbeniki podjetja Kočevski les v prvi fazi prevzeli žago in sušilnico, potem pa še preostale dele proizvodnje: »Seveda pa je veliko neznank. Toda če ne poskusimo, zagotovo ne bo nič.«