LJUBLJANA – Vlada s predlogom proračuna za prihodnji dve leti po besedah premierja Mira Cerarja sledi cilju nadaljnjega spodbujanja gospodarske rasti. V prihodnjem letu se bodo izredno uskladile pokojnine, sproščeni bodo nekateri varčevalni ukrepi, večina ministrstev bo dobila več kot letos, je danes na izredni seji DZ povedal Cerar.
Cerar je ob predstavitvi predloga proračuna za leti 2016 in 2017 pred poslanci spomnil, da imamo v zadnjem času na makroekonomskem področju pozitivne kazalnike. Stopnja brezposelnosti se znižuje, zaposlenih je več kot pred letom dni, tveganje revščine se je stabiliziralo in ne narašča več. Gospodarska rast se zvišuje, dobre so tudi napovedi za naprej, je dejal.
Z višjimi davčnimi prihodki več svobode pri izdatkih
Gospodarska rast in višji davčni prihodki dajejo vladi po Cerarjevih besedah več svobode pri načrtovanju izdatkov. »Večina ministrstev bo leta 2016 dobila več sredstev, kot jih je imela na voljo letos, zato smo lahko vsi skupaj zadovoljni.«
A hkrati je opozoril, da ne smemo pozabiti na cilj izravnanega strukturnega salda v srednjeročnem obdobju, zato vlada pri načrtovanju odhodkov še vedno ohranja zdravo mero restriktivnosti. Vlada tako s predlogom proračuna sledi zakonskim in evropskim obvezam ter cilja na znižanje proračunskega primanjkljaja globoko pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. »Kljub temu pa predlaga področja porabe, ki bodo še naprej spodbujala rast ter ohranjala socialni položaj najšibkejšega dela prebivalstva,« je dodal.
Kam z denarjem
Med tistimi, ki bodo dobili več denarja kot doslej, je izpostavil policijo in sodne organe. Predvidena so sredstva za dokončanje urgence v Ljubljani, več denarja bo na voljo tudi za ureditev državnih cest in zaprtih mostov.
V prihodnjem letu bo sproščenih nekaj varčevalnih ukrepov na področju socialnega varstva in družinskih prejemkov, izredno se bodo uskladile pokojnine, vlada bo še naprej vlagala v spodbujanje zaposlovanja mladih, starejših in dolgotrajno brezposelnih, je naštel.
Spomnil je še, da se z letom 2016 začenja črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive ter med prednostnimi področji vlaganj v naslednjih dveh letih izpostavil politiko podjetništva in konkurenčnosti, znanost in informacijsko družbo ter trg dela in izobraževanje.
Glavna cilja vlade v naslednjih dveh letih pa ostajata nespremenjena: spodbujanje gospodarske rasti ter zasledovanje postopne, vendar trajne javnofinančne konsolidacije, je sklenil Cerar.
Mramor zadovoljen in odločen
Slovenija je na dobri poti gospodarskega okrevanja. Kljub temu pa denarja ni dovolj, da bi lahko že prihodnje leto sprostili vse varčevalne ukrepe, je danes ob predstavitvi predloga proračuna za prihodnji dve leti v DZ opozoril finančni minister Dušan Mramor. Poudaril je odločenost vlade, da zmanjša primanjkljaj.
Slovenija bo v letu 2015 znižala primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer bo po petih letih izpolnila pogoje za zaključek postopka čezmernega primanjkljaja po pravilih EU, je povedal finančni minister.
V letu 2016 se bo primanjkljaj še dodatno znižal, namreč na 789 milijonov evrov oz. 1,98 odstotka BDP, je nadaljeval. Ob 8,63 milijarde evrov načrtovanih prihodkov so namreč odhodki predlagani v višini 9,42 milijarde evrov.
Takoj na udaru plače v javnem sektorju
»Sledili smo načelu nadaljnjega zniževanja primanjkljaja, zato smo postavili ozke prioritete,« je povedal. Med njimi je izpostavil varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastrukturo in izobraževanje. Vendar pa je zniževanje primanjkljaja premišljeno in postopno, saj bi s prehitrim omejevanjem javne porabe lahko negativno vplivali na okrevanje gospodarstva, ki smo mu priča. Rast proračunskih prihodkov, ki je posledica gospodarske rasti, nas lahko veseli, a Mramor je hkrati ugotovil, da so se zaradi predvidenih višjih prihodkov močno povečala pričakovanja po višji javnofinančni porabi. Številni varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, socialnih transferjev in pokojnin naj bi se namreč sprostili ob doseganju višje gospodarske rasti.
A ne smemo pozabiti, da razpoložljivi BDP za domačo potrošnjo še vedno zaostaja za tistim v zadnjem letu pred krizo. »To pomeni, da dodeljenih pravic ni mogoče vrniti na predkrizno raven, saj je razpoložljivih sredstev bistveno manj,« je poudaril. Poleg tega se dodatno povečujejo odhodki za obresti, kar dodatno krči preostale javnofinančne odhodke.
