LJUBLJANA – Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je predvčerajšnjim potrdila, da se vprašanje prihrankov varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke znova vrača na dnevni red. Dejala je, da se bodo o tem kmalu začeli pogovarjati s predstavniki slovenske države – tudi zato naj bi v razmeroma bližnji prihodnosti pripravili srečanje hrvaškega in slovenskega premierja, Zorana Milanovića in Janeza Janše –, in priznala, da je Milanovićeva (hrvaška) vlada 18. aprila letos sprejela sklep o skrivni vsebini, o kateri je naša vlada doslej zaman zahtevala kakršna koli pojasnila.
Pusićeva se spreneveda
Za zdaj je znano le to, da je hrvaška vlada sprejela sklep, s katerim kot povsem upravičeno podpira zamisel o tožbah Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti naslednici Ljubljanske banke, zdajšnji Novi Ljubljanski banki. Sicer pa Pusićeva trdi, da se ni nič spremenilo: po mnenju hrvaške vlade namreč niti njena predhodnica z Jadranko Kosor na čelu ni slovenski (Pahorjevi) vladi nikoli zagotovila, da je vprašanje dolga nekdanje LB do hrvaških varčevalcev pripravljena urejati v okviru dogovorov o nasledstvu nekdanje Jugoslavije.
Pusićeva se spreneveda, da sta se Pahorjeva vlada in vlada Jadranke Kosor pogovarjali samo o zamisli, v skladu s katero bi omenjeno vprašanje poskušali urediti ob pomoči Banke za mednarodne poravnave iz Basla: »Toda baselska banka je potem odgovorila, da to ni več v njeni pristojnosti.«
Spet novi stari problem
Drži, Slovenija ima pred sabo novi stari problem: hrvaška stran se pač, kaj pa drugega, še enkrat požvižga na svojčas dano besedo in kakor dobrososedske obljube. Ni bilo tako malo slovenskih analitikov, ki so vnaprej opozarjali, da Hrvatom in prejšnjemu slovenskemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju ne bi smeli kar na lepe oči zaupati niti glede arbitražnega sporazuma. Tisti, ki vsaj malo poznajo zgodovino, zato ne morejo biti presenečeni niti nad najnovejšim zapletom v meddržavni komunikaciji z našo pregovorno nezanesljivo južno sosedo.
Mimogrede, celo hrvaški časnik Novi list je ne glede na vse korektno poročal, da imata zdajšnja Milanovićeva vlada in zdajšnji hrvaški finančni minister Slavko Linić žal nehvaležno nalogo, saj morata sanirati posledice sporne odločitve prejšnje hrvaške vlade, ki je zaradi čimprejšnje sklenitve pogajanj z EU sprejemala koncesije o prihrankih hrvaških varčevalcev nekdanje LB. V sporu s Slovenijo in NLB bi Hrvati radi dobili najmanj 270 milijonov evrov, po nekaterih ocenah tudi do pol milijarde ali celo milijarde.
Če bi imela Hrvaška res mirno vest in dobre namene, se zagotovo ne bi zaskrbljeno spraševala, kaj bo, če bo nazadnje – zato, ker je belgijska bančna skupina KBC solastnica Nove Ljubljanske banke – na strani Slovenije tudi Belgija.
Je pa glede na vse našteto skrajno nenavadno, da nekatere domnevno državotvorne predstavnike slovenske »civilne družbe« (v resnici gre za dolgoletne zaveznike hrvaške politike na slovenskem političnem prizorišču) skrbi, ali bi lahko Janševa vlada v državnem zboru »iz maščevanja« ogrozila ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Predvsem to jih skrbi. Zanimivo, a ne?
Bi Zoran to storil za Zorana?
Če noben naš politik ne bi bil pripravljen interesov svoje države berlusconijevsko žrtvovati za doseg kratkoročnih strankarskih ciljev, bi mogoče lahko še verjeli, da se niti za najnovejšo provokacijo vlade Zorana Milanovića ne skriva nič drugega kot skrb za varčevalce nekdanje LB. Ker pa živimo v sobi z ogledali »na sončni strani Alp«, je prav, da na aprilski sklep hrvaške vlade le pogledamo še z drugega zornega kota. Kaj pa, če hrvaški premier poskuša pomagati tistim političnim krogom pri nas, ki bi bili izjemno zadovoljni, če bi Janševi vladi (hkrati, seveda, tudi slovenskim davkoplačevalcem) boleče spodrsnilo?
Spomnimo se, predsednik Pozitivne Slovenije, ljubljanski župan Zoran Janković, je bil že februarja 2009 (v intervjuju za Jutarnji list) 'preroški': »Morali bi vrniti denar Ljubljanske banke. Eno je politika ... sicer pa bi jim morali vrniti njihov denar, saj njih ne zanima, kje je bil denar in kdo je imel koristi. To je bila napaka.«