So slovenski psihiatrični izvedenci res nedotakljivi? So njihova mnenja res vselej strokovna in objektivna? Komu sploh odgovarjajo? Na račun njihovega dela je precej pripomb in očitkov, posledično tudi nezadovoljstva. Še posebno, kadar gre za otroke in njihove pravice. Ali bodo preživljali lepo otroštvo in mladost oziroma se bodo obdobja odraščanja spominjali z grenkobo, je pogosto odvisno tudi od izvedencev.
Komu dodeliti otroka
Na izjemno pomembno in odločujočo vlogo izvedencev, ki svojega dela ne opravljajo vselej najbolj vestno, med drugimi opozarjajo odvetniki. Ker je sodba zelo odvisna od strokovnega mnenja izvedenca, sodniki pa se nanj pri izrekih pogosto v celoti opirajo, lahko to mnenje odločilno vpliva na usodo otrok. Še posebno kadar njihovo mnenje pretehta pri odločitvi, kateremu od staršev bo sodišče dodelilo otroka. V praksi se je že večkrat izkazalo, da izvedenci svoja mnenja štancajo, pri čemer cele dele prepisujejo iz svojih ali tujih izvedenskih mnenj. To pomeni, da se v posamezno zadevo ne poglobijo, je ne premislijo temeljito, temveč poiščejo podoben primer in mnenje potem preprosto kopirajo, sodišče pa ga upošteva, kot bi bilo izdelano skladno s pravili stroke in po najboljšem vedenju izvedenca.
Šli smo po sledeh teh namigov, kar je precej zapletena naloga, saj so tovrstna mnenja in sodbe, ki temeljijo na njihovi podlagi, seveda tajni. Zato smo se oprli na anonimno pismo, v katerem so avtorji s prstom pokazali na celjsko psihiatrično izvedenko Jožico Barborič. Ugotovili so, da je v postopkih dodelitve ali predodelitve otrok v razvezi dobesedno prepisala mnenja za tri povsem različne otroke, različnih starostnih obdobij, staršev in različnih okolij. Sodišče je taka mnenja upoštevalo in na njihovi podlagi razsodilo, kateremu od staršev pripada skrb za otroka.
Sistem kopiraj-prilepi
Zatrjujejo, da so med seboj primerjali tri različna mnenja Barboričeve, ki so bila dobesedno prepisana po sistemu kopiraj-prilepi. Sodišče je na tej podlagi razsodilo. »Gre za povsem nesprejemljivo, strokovno sporno in neetično ravnanje Barboričeve, ki je za vsako od teh mnenj na sodišču zagotovo prikazala, kot da je bilo izdelano poglobljeno in strokovno, na podlagi opravljenih testiranj. To je huda zloraba proračunskega denarja, kako so pri tem oškodovani otroci, njih koristi in potrebe, pa je za izvedenko očitno postranskega pomena. V svojem mediju morate opozoriti na to, da se taka mnenja te izvedenke ne bodo več pojavljala kot osnova sodba na sodiščih,« so med drugim zapisali v anonimki. Poznavalci razmer pravijo, da je problem širši in še zdaleč ne samo za omenjeno izvedenko. Sistem je pomanjkljiv, izvedencev primanjkuje in časa za pripravo mnenja ni veliko.
Seveda nismo strokovno usposobljeni, da bi lahko ugotavljali morebitno odgovornost celjske izvedenke, niti ne poznamo spornih mnenj, na katerih naj bi temeljile sodbe. Vsi postopki (in dokumenti) na družinskih sodiščih in v centrih za socialno delo ter svetovalnih službah so tajni in za javnost niso dostopni. To je razumljivo, saj bi že z razkritjem najmanjšega podatka enega od staršev zlahka izvedeli otrokovo ime, kar se šteje za zlorabo otrok, ki je kaznivo dejanje. Zato stranka v postopku praviloma ne more vedeti, ali je bilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v njegovem primeru, prepisano. To lahko ugotovi le v primeru, da se dokoplje še do drugih mnenj tega sodnega izvedenca, za to pa je potrebno ogromno časa, poizvedovanja in tudi sreče.
Odgovora ni bilo
Poklicali smo Jožico Barborič in jo vprašali, ali lahko komentira navedbe iz anonimke. Po kratkem premisleku se je odločila, da na anonimne zapise ne bo odgovarjala. Kljub temu smo ji v nabiralnik dostavili kopijo anonimke (z ovojnico in našim dopisom) ter več dni čakali na morebitni odziv, vendar ga nismo dočakali. Izvedenka je pred leti postala zasebnica in povedati je treba, da njeno delo na svetovalnem in izobraževalnem področju mnogi hvalijo. Predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek pojasnjuje, da ne pozna postopkov in mnenj, na katera se sklicujejo pisci anonimnega pisma. Če pa se nanašajo na tri različne otroke, ne moremo govoriti o identičnosti, dodaja. »Če stranka ni bila zadovoljna z mnenjem, bi lahko predlagala drugega izvedenca oziroma podala predlog za izločitev izvedenke. Za nadzor dela izvedencev v konkretnih postopkih nisem pristojen.« Ker izvedenci sodelujejo z vsemi slovenskimi sodišči, ni nujno, da anonimka graja zgolj celjsko sodišče.
Mnenja odvetnikov
Ker imajo s tovrstnimi izvedeniškimi mnenji največ izkušenj odvetniki, smo se z vprašanji obrnili na Boštjana Verstovška in Nušo Maček, ki sta najbolj znana družinska odvetnika v tem delu države. Oba sta brez omahovanja pritrdila navedbam, zapisanim v pismu, pod katero se avtorji niso hoteli podpisati. »Kopiranje se v praksi dogaja, a prepisujejo se lahko samo splošna določila. Ne obstaja standardiziran način izdelave izvedenskega mnenja, vsak dela po svoje in kakor se mu zdi. Izvedenci imajo odločilno besedo, nad njimi pa ni nadzora,« ugotavlja Verstovšek. »Redno se dogaja, da je izvedensko mnenje zgolj potrditev ugotovitev, ki so jih napisali že v centru za socialno delo. Če je izvedensko mnenje slabo, stranki redko uspe doseči postavitev novega izvedenca. Če pa že, bo ta potrdil delo predhodnika,« dodaja Nuša Maček. Verstovšek omenja koprski primer, ko si je izvedenec izmišljal rezultate testiranj in jih tolmačil njim v škodo, testov niso mogli dobiti, po treh urah zasliševanja izvedenca pa je sodnik odvetniku vzel besedo.
Neprebojni zid
V tujini velja drugačna praksa. Izvedenčev pogovor z otrokom v celoti posnamejo, strankam v postopku pa je potem na voljo vsa dokumentacija. Mačkova obžaluje, da je še vedno preveč žensk, ki si otroka kar lastijo ter nanj prelagajo svoje trpljenje in razočaranje nad partnerjem, predvsem pa ne dojamejo pojma koristnosti stikov otroka z očetom, zato jih poskušajo na vse načine preprečiti. Tu bi izvedenstvo moralo opraviti svojo nalogo in starše postaviti na realna tla.
Bi z nadzorom ali revizijo postopkov lahko odkrili nepravilnosti?
»Sodniki niso zlobni, temveč ne razumejo problema. Revizija bi jim nakopala preveč dodatnega dela. Pravosodnemu ministrstvu sem prijavil izvedenko Anico Uranjek, da ne izpolnjuje pogojev za izvedenca. Nima otrok, a kljub temu daje mnenja o tem, kaj je za njih koristno. Niti odgovorili mi niso. Ne prebiješ tega zidu,« se huduje Verstovšek. »Skoraj vsa izvedenska mnenja se končajo z ugotovitvijo, da sta oba izmed staršev primerna za skrbništvo, čemur sledi subjektivna ocena izvedenca, ki je ni mogoče preveriti, ne vemo niti, katere preiskovalne tehnike je uporabil. Pri izvedenstvu so zaključki žal prevečkrat zmanipulirani,« sklene Mačkova.
Mnenja niso poceni
Za psihiatrično izvedensko mnenje je treba odšteti okoli 1300 evrov, za dodatno približno 350 evrov, izvedencu pripada še od 200 do 300 evrov nagrade za predstavitev na sodišču. Strošek si oče in mati po odredbi sodišča največkrat razdelita v enakem deležu, saj se šteje, da sta v družinskem sporu enako zainteresirana.
Napačno ime
»Najbolj šokantno, kar sem doživela, je bilo, ko je izvedenec obravnaval dečka, v 18 strani dolgem mnenju pa je ves čas uporabljal napačno ime otroka. Se je mnenje res nanašalo na konkretnega dečka? Sodišče je mnenje sprejelo in verjelo izvedencu, da je šlo za pisno napako. Pričakovala bi, da tega izvedenca sodišča v družinskih zadevah ne postavljajo več, sicer v celoti zbledi pojem koristi otroka,« pravi Nuša Maček.
Otroka na silo odvzeli očetu
»Imel sem zelo žalosten primer otroka, ki so ga na podlagi v celoti prepisanega izvedenskega mnenja dodelili materi, a k njej ni hotel. Policija ga je potem na silo iztrgala očetu, ta se je nato dolgo boril na sodiščih, zbolel je, dobil raka in danes ga ni več. Sodišča vnaprej priznavajo, kar izvedenci rečejo, niti kančka dvoma ni. Izvedenec ima status boga, niti pravilnosti njihove analize ni mogoče preizkusiti,« je povedal Boštjan Verstovšek.
