LJUBLJANA – V večini parlamentarnih strank pozdravljajo dogovor evrskih voditeljev za pomoč Grčiji, žogica pa je pri grških poslancih, ki morajo hitro sprejeti ukrepe. Edini so si, da je grški premier Aleksis Cipras pred težko nalogo, saj je državljanom obljubljal nekaj povsem drugega, ne izključujejo pa niti politične krize in predčasnih volitev v Grčiji.
Na dogajanje se je že odzval premier Cerar. V največji vladni stranki poudarjajo solidarnost z Grčijo, vendar po besedah poslanke SMC Lilijane Kozlovič menijo, da je treba, če pride do dodatne podpore Grčiji, upoštevati naše razmere, saj so na prvem mestu Slovenci.
Hočejo, da Grčija ostane
Sicer pa v SMC podpirajo načelni dogovor voditeljev območja evra. Po njihovih ocenah mora Grčija ostati v območju evra oz. v EU, saj to ni pomembno le za Grčijo, temveč za širši prostor. Kozlovičeva ob tem upa, da grški državljani dojamejo nujnost reform. S tem je odgovorila na vprašanje, kakšne so lahko politične posledice v Grčiji.
Poslanec SDS Marko Pogačnik je v izjavi novinarjem izpostavil, da je kompromis dobrodošel, grški parlament pa bo moral sprejeti vse ukrepe. Kot pozitivno pa je poudaril predvsem to, da so se po informaciji o načelnem dogovoru danes okrepile evropske borze in tečaj evra.
Verjetno pa po Pogačnikovih besedah ostajajo tveganja in odprta vprašanja, zlasti glede tega, kako se bo odzval grški parlament. Končno bo morala Grčija vse reforme, ki so ji naložene, tudi uresničiti. Pogačnik upa, da se bo vse skupaj razpletlo v dobro vseh državljanov in EU.
Ob vprašanju političnih posledic v Grčiji je spomnil na dnevna presenečenja v zvezi z Grčijo v zadnjih dveh tednih. Od referenduma do predloga grške vlade EU. »Počakajmo, da se bo zadeva razvila,« je dejal.
Dogovorjeno je treba izpeljati v praksi
V SD po navedbah predsednika Dejana Židana pozdravljajo dogovor glede Grčije, »ki bo Grkom omogočil nadaljnje reševanje finančne krize, preprečil kolaps bančnega sistema in hkrati zagotovil njihov obstoj v evroconi«.
V SD verjamejo, da bo grški parlament kmalu sprejel prvi niz obljubljenih ukrepov. Zavedajo se, da bo pot do dokončnega dogovora še težavna, saj bo treba dogovorjeno še izpeljati v praksi, a ključno v tem trenutku je, da se zadeve v zvezi z Grčijo premikajo v pravo smer, meni Židan.
Poudarja še, da mora biti v evropskem dogovoru z Grčijo nakazana tudi smer ekonomske rešitve, ki bo omogočala Grkom odpiranje novih delovnih mest in nov zagon grškega gospodarstva, kar pa bi lahko dosegli z neke vrste novim Marshallovim načrtom za Grčijo.
Poslanec Desusa Uroš Prikl je zadovoljen, da je prišlo do dogovora, ne želi pa špekulirati, kako se bo razvil politični položaj v Grčiji.
Sklepa, da se Grki verjetno ne bodo odzvali z valom odobravanja, saj jim je bilo pred volitvami in referendumom obljubljeno nekaj drugega, a se bodo morali z nekaterimi reformami soočiti. To pa je po njegovem mnenju opomin tudi za druge države članice, da do česa podobnega nikoli več ne sme priti.
Prikl ocenjuje, da je sporazum boljša možnost kot denimo izstop Grčije iz EU. Če so se Grki pred nekaj časa odločili za skupno valuto in skupno monetarno politiko, je prav, da se pri tem vztraja. Dogovor ga tako navdaja z optimizmom, da je takšno politiko možno tudi z Grčijo zagovarjati še v prihodnje.
Bratuškova dogovor pričakovala
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je nekaj podobnega glede Grčije pričakovala. Obžaluje, da je grška vlada za to potrebovala pol leta, da se je spustila na realna tla in bodo Grki morali videti, da jim je Cipras obljubljal nemogoče. »Obljubljal jim je pravljico, med in mleko, zdaj bodo pa tako kot mi vsi dobili solze in znoj, upam pa, da ne tudi krvi,« je bila ostra Bratuškova.
Cipras bo po njeni oceni glede na svoje predhodne izjave to zelo težko pojasnil svojim državljanom. Skrbi jo, da vse to lahko vodi do novih predčasnih volitev v Grčiji.
Eden izmed največjih porazov Ciprasa je po mnenju Bratuškove prav zaveza za ustanovitev sklada, na katerega bodo prenesli do 50 milijard evrov premoženja, ta pa bo pod nadzorom evropskih institucij.
V NSi po besedah poslanca Jožeta Horvata cenijo napore pogajalcev za pomoč Grčiji in so zadovoljni, da je termin greksit nadomestil termin aleksit.
V stranki pričakujejo, da bo grški parlament trezno obravnaval pogoje za nadaljevanje pogajanj in obžalujejo, da Grki trpijo. »A treba je biti dosleden, ponovno vzpostaviti zaupanje,« je dejal Horvat, ki je prepričan, da bo do rešitve prišlo in bodo Grki lahko zadihali s polnimi pljuči.
Po Horvatovem mnenju bo Cipras pred parlament in državljane prišel bistveno težje kot takrat, ko je nagovarjal k referendumu in bo v Grčiji najbrž nastopila politična kriza. Spomnil je, da je Cipras nazadnje dobil podporo za ukrepe od opozicije, ne v celoti Sirize.