LJUBLJANA – Potem ko je ves senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pod vodstvom Gorana Klemenčiča novembra 2013 predsedniku Borutu Pahorju poslal nepreklicne odstopne izjave, pa Klemenčič in Rok Praprotnik zgodbe s komisijo očitno še nista povsem zaključila. Znano je, da se je Praprotnik, nekdanji namestnik predsednika KPK, po odhodu iz komisije umaknil v državno banko NLB, Klemenčič pa v Cerarjevi vladi zaseda stolček pravosodnega ministra.
Klemenčič in Praprotnik nič ...
Dokumenti, pod katerimi je podpisan Mitja Horvat (SMC), ki vodi mandatno-volilno komisijo (MVK) državnega zbora, kažejo, da Klemenčič in Praprotnik kršita zakon, ki sta ga sama pripravila. MVK je ugotovil, da Klemenčič po odstopu z mesta predsednika KPK ni poročal o svojem premoženjskem stanju, enako pa velja za Praprotnika.
In v čem sta nekdanja vidna predstavnika komisije kršila zakon? V skladu z 2. in 4. odstavkom 41. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) morajo poklicni funkcionarji, med katere sodijo tudi predsednik KPK in njegova namestnika, takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju ter tudi leto dni po prenehanju funkcije, KPK sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. To lahko storijo s pomočjo elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh KPK. Vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva in vsako spremembo v premoženjskem stanju, ki presega 10.000 evrov, mora zavezanec KPK sporočiti do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
... le tretja članica komisije oddala vsa poročila
Klemenčič (funkcijo v KPK je nastopil 1. oktobra 2010) je o svojem premoženjskem stanju KPK doslej poročal dvakrat: 2. novembra 2010 in drugič 2. februarja 2012, po odstopu pa poročila o svojem premoženju KPK ni več podal.
Tudi Rok Praprotnik je KPK podal dve poročili na ista dneva kot Klemenčič. Tudi on po odstopu poročila o svojem premoženjskem stanju komisiji ni več podal.
Tretja članica vodstva KPK je bila Liljana Selinšek, ona pa je po odstopu poročala o svojem premoženjskem stanju, kažejo dokumenti. Funkcijo namestnice predsednika komisije je nastopila 1. januarja 2011, 19. januarja 2011 in 30. januarja 2012 pa je podala dve poročili. Po odstopu s funkcije je oddala tudi poročili 2. aprila 2014 in 1. aprila 2015. Poleg tega je 16. januarja 2013 komisijo tudi obvestila o svoji dodatni pedagoški dejavnosti.
Po objavi članka smo prejeli elektronsko pošto Roka Praprotnika, ki jo objavljamo v celoti. Spoštovani, |
Z ministrstva za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, so po objavi poslali naslednje pojasnilo: »Današnje poročanje nekaterih medijev, da minister za pravosodje in nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič po prenehanju funkcije ni oddal poročila o premoženjskem stanju, ni resnično. Goran Klemenčič je tako kot v vsaki javni funkciji doslej pravočasno in skladno z zakonom oddal poročilo o premoženjskem stanju, tako je storil seveda tudi po prenehanju funkcije predsednika KPK. Goran Klemenčič je v ta namen izpolnil elektronski obrazec, ki ga upravlja KPK, in natisnjeno verzijo tudi poslal KPK, da ga je ta verificirala in zavedla v bazi. Iz nje je razviden tudi točen datum in ura oddaje poročila. Enako je storil takoj po nastopu funkcije ministra in nato še januarja letos, ko je poročal o spremembi premoženjskega stanja. O svojem premoženjskem stanju je tako v tem obdobju poročal že trikrat. Obrazca v tiskani obliki ni poslal državnemu zboru, ampak KPK, ki edina vodi elektronsko bazo podatkov. Državni zbor lahko v vsakem trenutku skladno z zakonom od KPK te podatke tudi pridobi. Ob tem poudarjamo, da zakon ne predvideva, da morajo člani senata podatke posredovati državnemu zboru, temveč eksplicitno določa, da je potrebno izpolniti elektronski obrazec, ki omogoča tudi vnos v bazo. KPK lahko navedbe o tem, da je in kdaj je Goran Klemenčič svoje premoženje in njegove spremembe prijavil, tudi potrdi.« |
