Komandir ni gledal njenih intimnih fotk

LJUBLJANA – Afera Baričevič, ki je pri ustvarjanju filma Nočno življenje navdihnila tudi pred dnevi na Češkem nagrajenega slovenskega režiserja Damjana Kozoleta, je z najnovejšo sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča dobila še en epilog. 
Policistka Vanja Weiss, ki je po 2. februarju 2010, ko so Sašo Baričeviča na njegovem domu v Oražnovi ulici v Ljubljani raztrgali bulmastifi, zaradi iskanja avtorja posnete fotografije žrtvinega trupla padla v nemilost tedanjega komandirja viške policijske postaje Franca Marolta, se je na višje sodišče pritožila zaradi sodbe prvostopenjskega delovnega sodišča. Prepričana je bila, da ji zaradi duševnih bolečin, ki jih je pretrpela, potem ko je Marolt brskal po njenem telefonu – ogledoval naj bi si njene intimne slike in bral intimna telefonska sporočila –, (od države) pripada 7000 evrov odškodnine. A njena pot na višje sodišče je bila zaman, saj je to v celoti potrdilo sodbo nižjega, in sicer da ji ne pripada niti evro odškodnine.

Čeprav je Marolt po ugotovitvah kazenskega sodišča kratil policistkino pravico do zasebnosti ter kot uradna oseba storil kaznivo dejanje neupravičene osebne preiskave, zaradi česar ga je doletela pogojna zaporna kazen, so višji delovni sodniki pritrdili nižjim, da policistka ne uveljavlja odškodnine zaradi posega v njeno zasebnost, ampak zaradi pregledovanja zasebnih sporočil na telefonu. Ker pa to, da je šlo za občutljive fotografije in sporočila, na kazenskem sodišču, kot piše v sodbi, ni bilo ugotovljeno, je moralo delovno sodišče najprej raziskati, ali je tedanji komandir občutljivo vsebino videl in ali je bila ta sploh v telefonu. Policistki ni uspelo dokazati niti obstoja fotografij, kar pomeni, da ni dokazala niti škode.

Weissova je na sojenju tedanjemu komandirju povedala, da je občutila strah in ponižanje. »Nisem si upala upirati, bil je moj nadrejeni,« je povedala. Komandir se je branil, da po telefonu ni brskal oziroma da mu ga je policistka sama izročila. Weissovi je verjel, ko mu je povedala, da fotografije Baričevičevega trupla sploh ne bi mogla sprejeti, ker njen mobilni telefon ne premore funkcije MMS. »Potem je mobilnik položila pred mene, niti pogledal ga nisem, kaj šele da bi se ga dotaknil,« je še zatrjeval.

Po besedah policistkinega pooblaščenca Davida Sluge so ji bile povzročene duševne bolečine, ki so od 15. februarja 2010, ko jo je komandir povabil v pisarno, »intenzivno trajale vse do 22. aprila 2010, ko je Marolt zapustil svoje delovno mesto«. Zaradi »totalnega sesutja imunskega sistema« je bila večkrat bolniško odsotna.