LJUBLJANA – V Sloveniji je spet vroče, a zdaj ne več zaradi uspehov, s katerimi so nas na olimpijskih igrah v Sočiju spravljali v trans naše športnice in športniki. V minulih dneh smo prejeli informacijo o plačilu davka na posedovane nepremičnine. Dobrih 20 hektarjev velika kmetija na Jančah, več kot polovica je gozda, drugo so pašniki in dve njivi, gospodar si je nadel že sedmi križ, bo plačala 600 evrov davka na zemljo, kozolec, hlev in še eno staro leseno gospodarsko poslopje.
»Država nam je iz štale odpeljala kravo,« je skoraj jokajoče povedal gospodar v starinskem rjavem suknjiču. V hlevu ima sedem krav. Mleka ne oddaja, molzejo le zase. Skromna kmečka penzija in 300 evrov subvencije na hektar za travnike in pašnike komaj zadostujejo za preživetje. Odprodaja dveh ali treh mladih krav na leto je ob ugodni ceni mesa v zadnjem času malce omilila stisko. Toda kravo je treba krmiti in pasti dve leti, da je godna za prodajo. Država je kmetu z novim davkom torej vzela iz hleva zrelo, brejo kravo. Čez noč je ob eno dobro plačo.
Za skladišče 2600 evrov
Kmet Andrej Turk z Broda pri Podbočju, kjer pridelajo do 1000 ton zelja, paradižnika, paprik, solate, bučk, kumaric, bo moral za novo, 700 kvadratnih metrov veliko skladišče, odšteti slabih 2600 evrov davka.
»To je več, kot je vredno zelje, ki ga pridelamo na enem hektarju!« pove Turk, ki so mu novo skladišče obdavčili po stopnji 0,75 %, kakršna velja za poslovne in industrijske nepremičnine, in ne po stopnji 0,30 %, ki velja za kmetijske stavbe.
Turk nam je priznal, da je celotna družina v skladišče zelenjave vložila vse svoje prihranke, tako rekoč letni promet. Zakaj?
»Doma smo vedno razmišljali razvojno, tako imamo poleg pridelave tudi rastlinjake za gojenje sadik. Standardi so se spremenili. Danes ne morete prodati od jutranje megle porjavele paprike, kar je bilo sprejemljivo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. A zato morate imeti šotore, za skladiščenje in prodajo pa potrebujete hladilnico.«
Za vse preostale stavbe in 15 hektarjev lastne zemlje davka sploh še ni izračunal, številka pa bo velika. Krepko prevelika za spodbudo. Ob 11 zaposlenih se danes z ženo sprašujeta, zakaj sta se sploh podala v investicijo: »V Sloveniji očitno prav nikogar več ne zanima pridelava hrane.«
Ko je pred časom zaposlil možakarja, starejšega od 50 let, je zaprosil za subvencijo v okviru programa 50+. Pa so mu odgovorili, da kmet Andrej Turk, pridelovalec slovenske zelenjave s Krškega polja, ni upravičen do tovrstne spodbude zaposlovanja, saj prejema kmetijske subvencije.
Za hribovsko kmetijo pa 600
Slabih 35 hektarjev velika hribovska kmetija Šušterič z Bohorja bo za staro hišo, kozolec, hlev, več kot 20 hektarjev gozda, pašnike in travnike plačala skoraj 600 evrov davka. Ob hribovskih subvencijah iz naslova omejene možnosti kmetovanja, prihodka od drvarjenja in osmih kravah v hlevu bodo z davkom izgubili eno solidno plačo, eno kravo torej.
A to kravo bo treba oddati vsako leto, sicer bo padel bič, kazen. In krava mora biti stara do dve leti, da doseže ceno za poplačilo davka.
Pa saj imajo gozdove, se spakujejo tisti, ki gledajo preveč televizije. Na 20 hektarjih gozda lahko ob dobrem gospodarjenju na leto posekamo 100 kubičnih metrov lesa, se pravi 140 tekočih metrov drv.
In kakor z gozdovi gospodari država, ki je do nedavnega od koncesionarjev GG pobirala 9 evrov dajatev na kubični meter lesa, zakaj bi kmetje, ki nimajo monopolnega statusa in pri običajno slabših gozdovih, gospodarili kaj drugače. Četudi se je cena lesa v zadnjem letu dvignila na 13 evrov, kot je slišati, bo kmet pri 100 kubičnih metrih zaslužil 1300 evrov, čeprav bo drva v idealnih razmerah prodal po 40 evrov. Razlika so stroški: delo, transport... in dohodnina.
Kmet namreč lahko nažaga in proda sosedu metrska drva le v primeru, če ima prijavljeno dopolnilno dejavnost na kmetiji. To pa pomeni, da mora upoštevati normirane oz. dejanske stroške in drvarjenje tako prijaviti v dohodnino.
Toliko davka, kolikor subvencij
Gozdar in vinogradnik Matjaž Jakše iz Kostanjevice na Krki nam je namignil, da bo država takole na oko od kmetov pobrala približno toliko nepremičninskega davka, kot izplača kmetijskih subvencij: »V Sloveniji imamo 60.000 kmetov – prosilcev subvencij –, povprečna subvencija na kmetijo znaša 500 evrov, nepremičninski davek pa bo v povprečju od posamezne kmetije menda pobral od 500 do 800 evrov.«
»Čas je za razmislek,« nam je navrgel J. Z., pridelovalec zelja in zelenjave s Šenčurskega polja, ki bo plačal več kot 1800 evrov davka.
Pa kmetje vendarle niso proti davku, le da bi bil ta v razumnih mejah. »Toda kaj bomo imeli od tega, kam gre denar?« so skoraj vpijoče spraševali. Bomo imeli boljše ceste, cenejše in boljše šole?
Tudi zato, ker se nič več ne izplača, bo po mnenju poznavalcev dve tretjini dreves, ki so padla v minulem žledolomu, obležalo v gozdu.
