LJUBLJANA – Emisarji levosredinskih strank (bodisi strank, ki so bile vendarle precej uspešnejše na evropskih volitvah, kot je Verjamem dr. Igorja Šoltesa, bodisi tistih, ki so bile glede na svoje napovedi in pričakovanja precej manj, kot denimo SD) v tem hipu med sabo tako rekoč tekmujejo v kakor skrajno dobronamernem ponujanju različnih možnih oblik predvolilnega povezovanja. Enako počnejo tudi nekatere stranke, ki so se sicer odrekle možnosti, da bi tvegale in že na volitvah v Evropski parlament nastopile s svojimi kandidati, na primer Zavezništvo AB, ki ga je ustanovila dozdajšnja premierka mag. Alenka Bratušek, ali Stranka Mira Cerarja, ki jo je pred kratkim ustanovil dr. Miro Cerar mlajši. Potem je tudi nekaj zunajparlamentarnih strančic, ki od volitev do volitev očitno postajajo vse manj zanimive za volivce in se končno zavedajo, da lahko njihovi vidnejši funkcionarji preživijo le v primeru, če jih bo pod svoje okrilje vzela katera od močnejših levih strank. Svojčas Golobičev Zares, ki ga je na letošnjih evropskih volitvah neuspešno vodil dr. Pavel Gantar, je tako zvestobo že obljubil Zavezništvu AB.
Nekateri notranjepolitični analitiki so prepričani, da bo kljub vsem poskusom, da bi našla idealno formulo za povezovanje, leva sredina nazadnje na predčasnih volitvah primorana nastopiti z najmanj tremi predvolilnimi različnimi bloki oziroma zavezništvi: »Vodstvom teh strank gre še vedno predvsem za prestiž. Tisti, ki prvi nekaj predlaga, četudi to stori iz povsem marketinških razlogov, upa, da mu bodo druge stranke priznale primat in se kot manj pomembne umestile pod njegov dežnik.«
Kmetijski minister v odstopu mag. Dejan Židan, ki po odstopu dr. Igorja Lukšiča začasno vodi Socialne demokrate (SD), je, na primer, slovensko javnost obvestil, da je po pogovorih o možnem sodelovanju s Solidarnostjo in predsednikom stranke Verjamem dr. Igorjem Šoltesom, tudi na predsednico Zavezništva AB, predsednika Stranke Mira Cerarja (SMC), a tudi na predsednika Piratske stranke Slovenije Roka Deželaka, predsednico NSi Ljudmilo Novak in predsednika SLS Franca Bogoviča naslovil pismo, v katerem jih opozarja, da je nujno, da politične stranke znova »začnejo graditi na skupnih imenovalcih za prihodnost Slovenije«. Kot pravi začasni vodja stranke SD, vodstvo SD vsekakor želi, da bi jih izzivi, ki v bližnji prihodnosti čakajo Slovenijo, združili: »Stopnja nezaupanja med političnimi strankami je v Sloveniji postala nevzdržna, zato se Socialni demokrati zavedamo, da bo s pogovori treba ponovno ustvariti to zaupanje, ki se bo morda nadgradilo tudi v sodelovanje v korist države in vseh njenih ljudi.«
Predsednik SLS, po novem tudi evropski poslanec, Franc Bogovič se je že v četrtek (mag. Dejan Židan je svoje pismo predsednikom izbranih strank odposlal šele v petek) odzval na napoved začasnega vodje SD in Karla Erjavca, češ da bosta po volitvah državnemu zboru pač ponudila mandatarja, ki bo iz tiste izmed njunih dveh strank (ali iz SD ali iz Desus), ki bo takrat imela več poslancev. Kot je dejal Bogovič, je vsakomur najbrž jasno, da lahko mandatarja predlaga vsaka zmagovita stranka ali zmagovita predvolilna koalicija: to bo, pravilno ugotavlja Bogovič, storilo tudi zavezništvo NSi-SLS, ki je že na evropskih volitvah dokazalo, da ima podporo volivcev. Če bo zmagalo. |
No, ta Židanova pobuda ima sicer tudi nekaj v lepotnih napak: z vsebino omenjenega pisma je SD slovenske medije oziroma slovensko javnost seznanil še prej, preden so ga prejeli in bi ga lahko prebrali naslovniki. Drugič, ko je nedavno vsa Slovenija razpravljala o uvedbi nepremičninskega davka in njenih posledicah, so iz nekaterih strank, ki jim vodstvo SD zdaj ponuja nujno povezovanje, mag. Židana zaman prosili, naj vsaj prisluhne njihovim argumentom. Tretjič, mag. Židan se je odločil, da bo celo takšno pismo uporabil na zelo izključujoč način: četudi ga je menda napisal v dobro Slovenije in vseh slovenskih državljanov, ga ni poslal vsem političnim strankam. Se z nekaterimi strankami ni ne želi oziroma ni pripravljen pogovarjati v dobro Slovenije?
Poleg tega, da je mag. Židanu po hitrem postopku uspelo prepričati Karla Erjavca in stranko Desus, da s Socialnimi demokrati oblikujeta domnevno zelo obetavni socialdemokratski predvolilni blok, naj bi se zdaj še s Solidarnostjo (morda že danes) dokončno dogovoril o njeni pridružitvi bloku SD-Desus. Po kuloarjih pa je prav tako mogoče slišati, da je enako usodo kot Solidarnosti SD namenil tudi Piratski stranki.
In še zanimivost: nekateri predstavniki bloka SD-Desus razmeroma arogantno namigujejo, da bi se jim tudi Zavezništvo AB moralo pridružiti, še sploh, če želi na volitvah doseči rezultat, ki bi mu omogočil, da prestopi parlamentarni prag. Karl Erjavec je celo dejal, da je Bratuškova že zamudila svojo priložnost.
