Koliko Slovenkam je otroka naredil Juan?!

LJUBLJANA – Nekoč je skupina Don Juan prepevala o fantih, ki obredejo slovenske vasi, ter dekletih, ki z njimi prespijo dolge, pa vendar prekratke noči: »Ni važno, kam jutri popelje nas pot, mi ljubice svoje imamo povsod, in danes smo tukaj, a jutri kdo ve, katera od naših bo srečno dekle,« je prepeval prezgodaj umrli Brendi. No, pel v času, ko so bili tujci z drugih celin pretežno nekajletni gosti študentskih domov; sodoben čas tega tisočletja pa je skrajšal razdalje marsikomu, tudi Juanu de Diosu Angelesu Pacherreju iz Peruja, ki se je poročil s Slovenko ter za njo prišel prek oceana in tukaj ostal. A ne z njo.

V uredništvo je nedavno prispela prošnja njegovih bivših deklet in mater njegovih otrok: »Želimo preprečiti njegovo početje in tako zavarovati vse ženske, ki bi v prihodnje še lahko nasedle njegovim pravljicam. Izvedele smo namreč, da smo bile vse več let z njim v zvezi istočasno, enako grdo je ravnal z nami vsemi, in tega imamo dovolj.« Sogovornice so hotele ostati anonimne, saj si ne želijo dodatnih težav z Juanom; njihova identiteta je znana uredništvu. Juan kot trener vodene vadbe dela v nekaterih fitnes oziroma plesno-športnih centrih v Ljubljani in okolici. Glede na pretežno žensko sestavo udeleženk ima kot učitelj ogromno učenk.

Od salse do zumbe

V lokalu z intimno svetlobo se srečamo z eno od mater njegovih otrok; na obrazu je vidna žalost mladega dekleta, katere dete odrašča brez očeta. Besede ji gredo težko z jezika: »Sprva se začne dobrikati in je zelo pozoren, kar nas tudi prepriča – tečejo sladke besede; posluša te, hoče vedeti vse o tebi. Daje ti občutek, da si edina in da bo zate naredil vse. Začutiš neko varnost,« zasope na koncu stavka. Spoznala ga je (kje drugje) na vodeni vadbi plesa: Juan v prestolnici vodi treninge zumbe, prej je plesal sambo. Na njegovih urah se v ospredju pred vaditeljem pogosto tre nališpanih in zagretih žensk, ki želijo ugajati Juanu, saj v njem vidijo obet latinskega ljubimca.

»Najbolj prijazen je, ko spozna starše,« pripoveduje drugo nekdanje dekle, ki je splavilo: »Zelo je prijazen v komunikaciji, dokaj dobro govori slovensko. Starši in sorodniki so ga takoj sprejeli, saj je videti pozoren, razumevajoč in šarmanten.« Težave so prišle sčasoma: »Juan svoje življenje uživa na račun žensk, ki mu gospodinjijo, dajejo streho nad glavo in mnoge mu tudi finančno pomagajo. Žensko popolnoma izolira, saj jo prepriča, da izbriše profile na družabnih omrežjih, nadzira pa tudi vsa druga komunikacijska sredstva,« opisujejo razvoj odnosa. Trditve o psihičnem in fizičnem nasilju policija ni mogla potrditi, saj ob posredovanju pred tremi leti takratna partnerica ni podala prijave za tovrstna dejanja.

Otrok kot izgovor

Ko smo hoteli Juanu predstaviti obtožbe, ki ga hudo bremenijo, je bil zelo kratek: »Gre za ljubosumje ene bivše,« je vznejevoljeno izstrelil. Sicer pa ni hotel niti poslušati, kaj njegove bivše dojemajo kot težavo, srečanje nam je obljubil šele po objavi članka. A Juanovo prepričanje o maščevanju ene osebe je zgrešeno: po nagovarjanju smo se srečali še z eno mamo njegovega otroka, ki slednjega vzgaja sama: »Do otrok nima nobene odgovornosti, vseeno mu je, ali jih vidi ali ne,« ugotavlja po nekaj letih.

Juan ima po naših podatkih (najmanj) štiri otroke s štirimi ženskami, pred novimi partnericami jih ni skrival. »Ni mi žal za otroka, žal mi je, da je oče Juan, saj bodo dolgoročno otroci najbolj trpeli,« sklene misel mama njegovega potomca oziroma potomke. Res pa je, da so žrtve pričakovanj in obetov tudi njegove bivše, ki so verjele v srečno zvezo s postavnim Perujcem – zato se naštevanje slabih spominov zlepa ne konča: »Zdaj vem, da nas je imel več istočasno, in to več let,« pravi ena, ki jo še vedno skeli občutek prevaranosti in čustvene izdaje. Druga je bolj praktična: »Vseeno mi je, s koliko ženskami je. Toda prenašala sem nasilje, in tega ne privoščim nobeni.«

Ob rob dogajanju, ki ga ena od sogovornic opisuje kot »čustveni vrtiljak, poln laži, prevar, solz in žalosti,« pa je tudi vprašanje o kulturnih razlikah med nami in Južno Ameriko. Čeprav gre za zgodbo več žensk o istem moškem, ne gre spregledati: ljudje po svetu se različno čustveno vpletemo v iste dogodke v življenju. Privlačna in eksotična zunanjost lahko prinaša tudi osebnost, ki še zdaleč ne ustreza predstavam mladih, zaljubljenih src, ki si poznavanje o čezmorskih deželah pridobijo prek študija, potovanj, sorodnikov ali telenovel. Če pri nas prevladuje miselnost o družinskih enotah in povezanosti družine, tako ni nujno po vsem svetu. Vsak človek je (lahko) svet zase. In po pripovedih sogovornic je mogoče skleniti, da je med Janezom in Juanom vendarle večja razlika kot zgolj tista fizična.