LJUBLJANA – Ker bi morala nekdanja Ljubljanska banka zaradi sodbe nemškega sodišča iz leta 2010 svojemu nekdanjemu varčevalcu iz BiH poplačati njegove nekdanje devizne hranilne vloge (81.118 dolarjev oziroma skupaj z obrestmi 160.000 dolarjev), pa tega ni mogla storiti – na koncu koncev nekdanje Ljubljanske banke že dolgo ni več –, so rubežniki v nekdanjih prostorih nekdanje banke na ljubljanskem Trgu republike predvčerajšnjim opravili rubež oziroma zasegli »vse, kar so lahko odnesli«: tri stole, pet slik, dva zastarela računalnika in pisalni stroj, v skupni vrednosti 250 evrov. Hecno, nobeden od naštetih zaseženih predmetov ni bil v lasti nekdanje LB. Zgodba navadne norosti. Narobe svet. Še bizarneje od ravnanja nemškega sodišča in rubežnikov je bilo tisto, kar je nekaterim medijem povedal Franci Bucik, odvetnik nekdanjega varčevalca nekdanje LB iz BiH, saj je poskušal takšno farso razglasiti že kar za izjemen uspeh. Uspeh pravne države?
Vesela novica sploh ni smešna
In ne nazadnje, skoraj modra, če si dovolimo manjši sarkazem, je bila tudi ugotovitev predsednice »retro« združenja za zaščito nekdanjih deviznih varčevalcev nekdanje LB v nekdanji jugoslovanski republiki BiH Amile Omersoftić, ki je v odzivu na veselo novico (zakaj veselo?) o rubežu v prostorih nekdanje LB poudarila, da sodba, po kateri je bil ta izveden, še ne rešuje čisto vseh problemov vseh nekdanjih deviznih varčevalcev nekdanje LB.
To, kar se je zgodilo, pa kljub vsemu sploh ni smešno: na slovenskih sodiščih naj bi namreč ta hip že čakalo najmanj 10 do 15 pravnomočnih sodb, s katerimi je bilo tudi nekaterim drugim nekdanjim varčevalcem nekdanjega LB prisojeno poplačilo (povračilo) njihovih nekdanjih deviznih vlog. Tokratni rubež, kakršen je že bil, je namreč le kocka ledu na vrhu ledene gore: da so evropska sodišča dokončno izgubila kompas, nam pove že nedavna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je kar čez palec in pravzaprav žaljivo (žaljivo celo do tožnikov) razsodilo, da bo morala Slovenija šestim tako imenovanim izbrisanim »za psihološke travme« izplačati po 50.000 evrov odškodnine.
No, če bi bili silni evropski sodni strokovnjaki in domnevno tako zelo pravični sodniki ter tudi njihovi preračunljivi politični zavezniki v Sloveniji res tako dobrobnamerni, bi najbrž dopustili, da jim kdo dopove, da deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem in v BiH niso v svoje žepe pospravili in v Ljubljano odnesli nekdanji člani uprave nekdanje LB, s sedežem na ljubljanskem Trgu revolucije, kot se je takrat še imenoval. Ti prihranki so namreč poniknili prav v BiH in na Hrvaškem. Jih je pa menda, uganili ste, še vedno lažje iztožiti od Slovencev kot od bosanskih in hrvaških podjetij.
Direktorica Sklada Republike Slovenije za nasledstvo Metka Prevc nam je v telefonskem pogovoru pojasnila, da Sloveniji žal res ne preostane drugega, kot da v pogovorih s pogajalci drugih nekdanjih republik skupne države potrpežljivo vztraja (jih spet in spet opozarja na zavezujočnost Dunajskega sporazuma glede sukcesije, Hrvate pa tudi na zavezo, ki jo je Pahorjevi vladi dala vlada Jadranke Kosor) ter da znova predstavi tudi naše argumente oziroma pobudo za usklajeno reševanje problemov nekdanjih deviznih varčevalcev na območju Jugoslavije. Kdo vse bo, če bo, pripravljen naslednjič podpreti dogovorno reševanje sukcesijskih problemov in kdo ne, pa ni nikoli mogoče vnaprej vedeti, kaj šele napovedati.
Morebitnim tožbam se niso odrekli
Hrvaški politiki so pripravljeni Sloveniji in EU obljubiti skoraj vse, vendar tudi že čez čas požreti dano besedo. Vlada premierja Zorana Milanovića je 19. aprila letos, denimo, »nepričakovano« sprejela sklep, s katerim je podprla vložitev tožb proti naslednici nekdanje Ljubljanske banke, zdajšnji NLB. Predstavniki naše vlade so začeli jecljati, češ da cenijo pripravljenost Hrvaške, da bi vsa vprašanja, povezana s prihranki varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, reševali v skladu z dogovorom med prejšnjim premierjem Borutom Pahorjem in nekdanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor. In kaj je storila hrvaška stran? Preklicala je sicer sklep, v isti sapi pa dodala, da to ne pomeni, da se vnaprej odreka morebitnim tožbam proti Sloveniji oziroma NLB.