»Obljubljali so nam, da bo Slovenija postala Švica, danes pa smo Albanija,« je za Nedeljske novice povedal košarkarski trener Zmago Sagadin. Močno pogreša sina, ki je moral s trebuhom za kruhom v Veliko Britanijo.
Moja država, če si jo še smem (so)lastiti, v kakšnem detajlu morda res spominja na moderno, visoko razvito in civilizirano družbo. Na primer: ob kolesarski stezi na Dunajski so postavili prvi števec oziroma prikazovalnik števila kolesarjev v glavnem mestu. Dosežek, ki mu menda ni para na Balkanu, nas po besedah nekega mestnega referenta uvršča v elitno družbo Skandinavcev, Nemcev, Nizozemcev, Američanov, Kanadčanov in Avstralcev. Fantastično, mar ne, čeprav prikazovalnik nima druge naloge, kot da (se) – prikazuje mimoidočim. In da se kolesarjem zdi fajn, da so številke rastoče skupine v prometu. Mimogrede, ko sem sredi sončnega dne stopil do stebrička, je na displeju gorelo število 1963. Očitno premožna mestna občina bo postavila še nekaj števcev. Glavno, da bo z okraskom nekdo lepo okrasil svojo denarnico. Ampak od »švicarskega« okraska do »albanskega« sistema je le korak. Dobesedno.
Od prijateljice mama je nerodno stopila in padla po stopnicah. Ne »padla«, zares padla. Tako hudo, da si je zlomila kolk, kar je pri starostnikih pogosto usodno. No, gospa je na srečo kar dobro prenesla nezgodo, zdravnik pa ji je po zdravljenju predpisal okrevanje v zdravilišču. A glej ga, zlomka, dan pred odhodom na lepše so ji sporočili, da toplice odpadejo. Po novem namreč bolnikov po operaciji kolka iz bolnišnice ne premeščajo več v zdravilišča.
Če vemo, da je na leto z zlomom kolka prizadetih cirka 3500 starostnikov, si lahko predstavljamo, da bo blagajna mastno prišparala – na račun ljudi, katerih večina je večino let svojega polnoletnega državljanstva plačevala zdravstveno. Ko potrebujejo oskrbo, pa takole...
Zato se s Sagadinom v glavnem strinjam. No, morda še nismo Albanija, smo pa na pravi poti, da postanemo.
