Drevesa v lesu in skorji kopičijo antioksidativne snovi, ki so namenjene obrambi pred ultravijoličnimi žarki pa tudi nekaterim lesnim škodljivcem. Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani že več kot trinajst let raziskuje naravne polifenolne antioksidante iz nekaterih iglavcev in listavcev. Ker so ugotovili, da bela jelka iz ekološko neokrnjenih gozdov Kočevskega roga vsebuje še prav posebno farmakološko aktivne polifenole, so raziskave usmerili v to vrsto dreves. Zmes učinkovin (polifenolov) v njenem lesu je namreč tako zelo zdravilna, da se utegnejo (če bodo zbrali dovolj denarja za raziskave) uvrstiti celo med zdravila.
Dotlej pa je izvleček kot močan antioksidant dostopen v prehranskem dopolnilu belinal. Gre za izvirno odkritje celo v svetovnem merilu, zato je fakulteta lahko dosegla že dve patentni prijavi, tretja je v pripravi. To popolnoma slovensko prehransko dopolnilo je namenjeno krepitvi imunskega sistema, dobrodošlo pa je tudi pri hitrem obnavljanju moči aktivnih športnikov. Klinične raziskave so potrdile še dodatne zdravilne učinke na ožilje in pri sladkorni bolezni. Nekatere spojine nakazujejo na to, da bi lahko učinkovale proti določenim rakavim obolenjem, za kar pa bodo vendarle potrebne še poglobljene analize.
Z lubja k lesu
Omenjene raziskave je vodil profesor dr. Borut Štrukelj, njihov potek je pojasnil: »Raziskave o vsebnosti naravnih polifenolov z visoko antioksidativno močjo smo na fakulteti za farmacijo začeli leta 1999, kot izhodišče so nam služile podobne raziskave z lubjem bora in macesna.«
Zakaj so raziskovalno pozornost namenili polifenolom, je razložil: »V lastnih raziskavah in na osnovi drugih znanstvenih študij smo ugotovili, da polifenoli blagodejno vplivajo na zunanje celjenje manjših ranic, zmanjšanje nastanka in napredovanja sladkorne bolezni ter tudi na ožilje.«
Izvleček pycnogenol iz borove skorje je v svetu poznan že štiri desetletja: »S kromatografskimi metodami, gre za tehnike analitične kemije za ločevanje zmesi, smo kmalu ugotovili, da so učinkovine v izvlečku lubja bele jelke v primerjavi s pycnogenolom nekoliko drugačne – seveda je nekaj tudi enakih –, tako da smo lahko spisali slovenski patent o izolaciji polifenolnih učinkovin iz skorje bele jelke.«
Hitreje gre v celice
S pomočjo evropskih sredstev jim je uspelo izvleček dobro okarakterizirati, na podlagi rezultatov opravljenih študij pa so razvili prehranska dopolnila in mazila: »Pred dvema letoma smo se preusmerili v les bele jelke. Ugotovili smo, da je v njem več naravnih fenolnih učinkovin z manjšo molekularno maso, zato jih organizem hitreje absorbira, v celice prehajajo hitreje in močneje. Les, to je notranji del vej in debla brez skorje, ima pred lubjem še to prednost, da je popolnoma zaščiten pred vplivi iz okolja in ni podvržen spremembam v sestavi zaradi okoljskih dejavnikov.«
Ob tem je poudaril: »Za izvleček uporabimo samo tistega od vej, in sicer prvi meter veje od debla, ki pri rutinski sečnji jelke šteje med odpadek. Niti tehnologija pridobivanja suhega izvlečka ekološko ni sporna.«
Z laboratorijskimi testi so ugotovili, da izvleček iz lesa bele jelke, ki so ga poimenovali belinal, dobro zavira delovanje prebavnih encimov glukozidaze in amilaze, zato so se odločili, da bodo opravili interventno klinično študijo.
Manj neželenih učinkov
Z dovoljenjem komisije za medicinsko etiko in ob sodelovanju 30 študentov medicine je študija, ki so jo opravili na medicinski fakulteti v Mariboru skupaj z ambulanto za zdravljenje sladkorne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, pokazala: »Izvleček zelo uspešno znižuje koncentracijo glukoze po zaužitju ogljikovih hidratov. Kot pozitivno kontrolo smo uporabili znano zdravilo akarbozo, prav tako placebo. Izvleček iz lesa bele jelke je primerljiv z omenjenim zdravilom, a ima manj neželenih učinkov, predvsem v zmanjšanju napenjanja in vetrov. Vsekakor je primeren za uravnavo glukoze v krvi ne le za diabetične bolnike, ampak tudi kot preventiva, in za zniževanje visokega glikemičnega indeksa hrane.«
Preverili so tudi njegovo antioksidantno delovanje: »Glede na ugotovitev, da so učinkovine v izvlečku dobri antioksidanti v celicah in da se hitro absorbirajo v organizem po jedi, smo se odločili še za klinično študijo za spremljanje ugodnih učinkov na srce in ožilje. Smo pa tik pred koncem študije izvlečka v obliki mazila, ki nakazuje na njegov zelo dober učinek na vlažnost kože, zmanjševanje gub in upočasnjevanje staranja kože. V lekarnah in specializiranih trgovinah izdelke na osnovi izvlečka iz lesa bele jelke tržijo pod blagovno znamko Belinal.«
Če je znanstvena študija odkrila toliko dobrih lastnosti že pri eni rastlinski vrsti, se lahko upravičeno vprašamo, kolikšen potencial skriva vsa izjemna biotska raznovrstnost slovenske narave. Naj bodo uspešni rezultati, ki jih je prinesel les bele jelke, izhodišče in spodbuda za nadaljnja koristna razkritja iz bogate naravne zakladnice. Da pa farmacevti ne bodo zaspali na lovoriki bele jelke, naj prišepnemo, to sicer še ni v javnosti, da se skupaj z raziskovalci iz sevniške tovarne Tanin pomujajo z izvlečkom polifenolov iz kostanja. Tega sicer vsebuje že tradicionalni Taninov izdelek, ki pa je za zdaj dovoljen le za veterinarsko uporabo in kot osnova za zaščito lesa.
O patentnih pravicah
Patent je pravica industrijske lastnine, s katero zavarujejo izum. Ta mora izpolnjevati pogoje novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti. Prvi patentni zakon je prinesel beneški statut iz leta 1474. Z njim je Beneška republika zahtevala, da se nove in inventivne naprave po začetku praktične uporabe prijavijo njej, ta pa jim zagotavlja 20-letno pravno varstvo pred morebitnimi ponaredki. Po podatkih Urada RS za intelektualno lastnino je prvo prijavo za slovenski patent 17. oktobra 1991 vložila Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, in sicer za izum vezja za napetostno zaščito napajanja integriranega CMOS-vezja. Patent je bil podeljen 27. novembra 1992 in še vedno velja.
Raziskovalna ekipa
Ekipo fakultete za farmacijo, ki raziskuje zmesi naravnih polifenolov iz lesa bele jelke, sestavljajo Tadej Rejc, Uroš Petric, Eva Benković Tavčar, Damjan Janeš in Nina Kočevar Glavač, vodita pa jo Borut Štrukelj in Samo Kreft.
