LJUBLJANA – Na ministrstvu za zdravje iščejo načine, kako iztisniti več evrov iz denarnic zavarovancev in so hkrati gluhi za predloge iz zdravniških vrst o racionalizaciji v zdravstvu, so se pa ob tem domislili rešitve za zdravstveno blagajno: zvišanja prispevka za zdravstveno varstvo za samostojne podjetnike. Nad rešitvam, ki jih je na to temo predstavilo ministrstvo, pa niso navdušeni v Državljanski listi (DL).
»Minister rešuje zdravstveno blagajno na račun gospodarstva«
Kot pravijo v stranki, se DL zaveda, v kakšnem stanju se nahaja državni proračun, zato stranka podpira ukrepe, ki so na eni strani usmerjeni v zmanjšanje javne porabe, na drugi strani pa v spodbujanje gospodarske rasti. »Izhodišča ministrstva, ki so bila predstavljena, temu žal ne sledijo. Osnove za plačilo prispevkov se širijo tudi na prejemke iz naslova kapitala (dividende, najemnine), kar povsem spremeni osnovni koncept plačevanja prispevkov. Po dosedanji ureditvi je zavezanec za plačilo prispevka samo zavarovanec. Breme povišanja nosi zgolj aktivno prebivalstvo, ki ga na ta način še bolj dušimo. Gre za reševanje zdravstvene blagajne na račun gospodarstva ter proračuna, kar je nesprejemljivo,« ministru v imenu poslanske skupine DL sporoča Kristina Valenčič.
V DL opozarjajo, da potrebuje področje zdravstva celovito reformo zlasti na področju obračunavanja zdravstvenih storitev, organizacije in delovanja zdravstvene mreže s poudarkom na specializaciji zavodov in večji odgovornosti predstojnikov, centralizaciji javnih naročil in investicij. »Odpreti je treba trg obveznih zavarovanj, monopolni položaj ZZZS, kot ga imamo še danes, ne pelje v smeri večje učinkovitosti. Preprečiti je treba manipulacijo z zasebnimi prihodki in javnimi stroški, zato je treba transparentno ločiti med javno financirano in tržno ponudbo storitev. V lekarniški dejavnosti je treba omogočiti večjo konkurenco. K odgovornejšemu ravnanju z zdravili in uporabi zdravstvenih storitev je treba spodbuditi tudi paciente z uvedbo osebne participacije.«
»Večina espejev že zdaj težko plačuje prispevke«
Valenčičeva pa je bila kritična predvsem do predloga za spremembo prispevnih osnov in prispevnih stopenj za samostojne podjetnike, ki mu ostro nasprotuje. Podatki namreč kažejo, da večina samostojnih podjetnikov že zdaj težko plačuje obvezne prispevke in dajatve, saj je gospodarsko stanje v državi skrajno neugodno. Vsaka dodatna obremenitev samostojnih podjetnikov pomeni dodatne izgube delovnih mest, kar pa ne sme biti cilj te vlade oziroma koalicije.
Predlog ministrstva, pojasnjuje Valenčičeva, v eno samo skupino združuje tako samostojne podjetnike-obrtnike, ki delajo sami, kot tudi velike samostojne podjetnike, ki zaposlujejo večje število delavcev, odvetnike, zdravnike ... In prihodki, ki jih ti dve skupini ustvarjata, so različni, zato je nadaljnje izenačevanje različnih podskupin samostojnih podjetnikov glede višine prispevka za zdravstveno zavarovanje napačno in nepravično.
DL predlaga ...
... da se opravi natančna analiza prejemkov različnih skupin samostojnih podjetnikov in da se višina prispevkov določi glede na višino prihodkov samostojnega podjetnika, zmanjšanih za izplačane bruto plače zaposlenih pri s. p. Na ta način bi dosegli večje izenačenje višine prispevka samostojnih podjetnikov in ostalih zaposlenih, katerih prispevek je ravno tako odvisen od višine bruto plače. »Če bomo ta segment upravičencev še dodatno obremenili, bo to pomenilo več dela na črno. Nezaposlenost pa prinaša številne negativne posledice tudi več zdravstvenih problemov,« je še opozorila poslanka DL.
