LJUBLJANA – Državni zbor (DZ) bo danes na izredni seji odločal o predlogu koalicijskih poslanskih skupin, naj DZ zahteva presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitvijo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu. Prepričani so, da je ustanovitev t. i. slabe banke učinkovita rešitev, o čemer pa opozicija dvomi.
Koalicijska zgodba
V koaliciji so v obrazložitvi zahteve za izredno sejo DZ zapisali, da je cilj zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva.
Predlagatelji so tudi prepričani, da je sedanja zakonska ureditev protiustavna, ker ne omogoča reševanja nastalega stanja v bančnem sistemu. To je vzrok za upadanje bonitetnih ocen države, zaradi omejenih možnosti najemanja posojil pa je zato ogroženo financiranje iz javnih financ.
Predlog koalicijskih poslancev je z večino glasov v četrtek podprl tudi odbor DZ za finance in monetarno politiko.
Banke bodo potrebovale pomoč
Finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da bodo tri največje banke v Sloveniji v roku meseca dni zelo verjetno potrebovale dodaten kapital. Če imeli zakon, ki bi omogočal prenos slabih terjatev, bi lahko po njegovih besedah pridobili nekaj časa in zmanjšali potrebe po dokapitalizaciji. Država po njegovem mnenju ni več v položaju, da bi lahko banke dokapitalizirala.
Za referendum o zakonu si prizadeva Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Skrbi jih, da se bo sanacijo bank poplačalo s prodajo podjetij, zato so želeli zagotoviti, da bo prvi kriterij dolgoročni obstoj teh podjetij in delovnih mest, ne maksimiranje cene.
Z ministrstvom za finance so se pogajali o spremembah zakona in morebitnem umiku referendumske pobude, a niso bili uspešni. V ponedeljek je stekel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, sindikat pa je pozval k oblikovanju povsem nove zakonske rešitve.