Maja in Mojca sedita pred hišo. Prva pravi drugi: »Mladi sva še, v kratkem se bova poročili in ne bova mogli seksati z nikomer drugim kot s svojim možem. Slišala sem, da v planinah živi starček, ki je daleč naokoli znan kot dober ljubimec. Obiščiva ga in si privoščiva dober seks.«
In res. Poiščeta starčka, mu povesta, zakaj sta prišli, on pa:
»Deklici, kar v spalnico pojdita in se slecita, jaz bom takoj.«
Rečeno, storjeno. Vmes pa pokukata skozi priprta vrata in vidita starčka, kako na mizo položi tri orehe in jih zdrobi s svojim orodjem. Nakar pride k njima v spalnico in preživijo neverjetno lepo noč,  polno vsakovrstne spolnosti. Zjutraj se zahvalita in poslovita.
Štirideset let kasneje. Maja in Mojca pred hišo na vrtu, tokrat se oglasi druga:
»Najina moža sta umrla, stari sva in ne moreva dobiti ljubimca. Morda pa je tisti starček iz planine še živ.«
In res, zjutraj sta na planini, starček še živi.
Obred je bil enak kot prvič. Tudi tokrat pokukata skozi priprta vrata in vidita,
kako s svojo moškostjo zdrobi tri kokosove orehe. Potem se predajo seksu in obe neizmerno uživata. Radovednost pa Maji le ne da miru: »Pred štiridesetimi leti ste z njim trli orehe, včeraj pa kar kokosove orehe?«
On: »Veste, star sem že in ne vidim tako dobro kot nekoč.«