LJUBLJANA – Poroka je za marsikaterega fanta in dekle, ki se odločita postati mož in žena ter združiti dve življenjski poti v eno, najlepši dogodek v življenju. To je prelomnica, ki se je še kako zavedajo mnogi in lahko, v nasprotju z rojstvom ali smrtjo, nanjo tudi vplivajo. Zato marsikdo dogodek skrbno načrtuje. A vse več je parov, ki so srečni brez poročnega lista in prstanov. Med razlogi, zakaj se ne odločijo za poročni obred, je mogoče slišati tudi, da je prevelik finančni zalogaj. A izgovor ni najbolj prepričljiv, če vemo, da se lahko dva, ki si želita skupnega življenja, poročita brez kakršnega koli plačila, če izbereta eno od uradnih lokacij katere od upravnih enot (UE). No, ja, poročna prstana že morata imeti, še vedno sta obvezni tudi priči, matičnemu uradu pa morata bodoča zakonca poroko napovedati vsaj 30 dni vnaprej.
Lahko tudi pod zvezdami
Kot pravi načelnica UE Koper Lilijana Kozlovič, se predpisi o sklenitvi zakonske zveze zadnja leta niso veliko spreminjali. »Bodoča zakonca jo lahko skleneta tudi doma, v dnevni sobi, a morata imeti za to tehtne razloge. Eden je lahko tudi huda bolezen,« pravi Kozlovičeva. Na območju UE Koper se je zadnja štiri leta v povprečju poročilo 162 parov na leto, kar je manj kot pred letom 2005. Največ jih izbere koprsko Pretorsko palačo, ki je tudi uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, priljubljeni lokaciji, ki sicer nista uradni, pa sta še Restavracija Andor v Ankaranu in Izletniška kmetija Kodarinov Malen v Koštaboni. »Enkrat smo imeli poroko v jami na Socerbu, in to je bila ena bolj nenavadnih želja,« še povedo v Kopru, kjer so lani 27 zakonskih zvez sklenili tudi med tednom. Več tovrstnih porok so prav tako zaznali v Laškem, kjer se je lani med tednom poročilo 19 parov, v Postojni se v pisarni načelnika poroči tretjina vseh. »Razlogov je več, eden je gotovo ta, da ne želijo vzbujati pozornosti, ali pa jih v to prisilijo razmere,« pravi načelnica UE Laško Andreja Stopar. Tu se na leto poroči od 100 do 125 parov, odločajo pa se predvsem za poroko na Gradu Tabor ali v Thermani (zdravilišče). »Poročamo jih tudi v Rimskih termah, nekaj porok smo imeli še na Šmohorju in na splavu na Savi, izvedli pa smo jih tudi že na domu,« še pove. Sicer nikomur, ki se odloči, da bo zakonsko zvezo sklenil na kateri od uradnih lokacij po Sloveniji, ni treba plačati niti evra. V primeru zlate poroke in poroke zunaj uradnih prostorov pa je treba odšteti 170 evrov.
Več porok in več ločitev Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2012 prvič po letu 2002 sklenjenih več kot 7000 zakonskih zvez. Poročilo se je 7057 parov, kar je slabih šest odstotkov več kot leta 2011. Zadnja leta pa se zvišuje tudi povprečna starost ženinov in nevest, skoraj 90 odstotkov se jih je poročilo prvič. Istega leta je bilo za dobrih devet odstotkov več ločitev kot leto poprej. Razvezalo se je 2509 parov, skoraj polovica se je razšla po 15 letih zakona in več. To pomeni, da rek, da je najbolj kritičnih prvih sedem let, ne drži povsem. Sicer pa je bilo v Sloveniji 2012. registriranih tudi 11 istospolnih partnerskih skupnosti. Osem so jih sklenili moški, tri pa ženske. |
V Ljubljani do pet na dan
Veliko zakonskih zvez, v povprečju od tri do pet na dan, je med uradnimi urami sklenjenih tudi v Ljubljani. »Bodoči zakonci imajo, kar se tiče lokacij, včasih nenavadne želje. Nekateri bi se poročili na ladji, drugi v balonu, nekateri kar na travniku pod zvezdami,« pravi načelnik UE Ljubljana Bojan Arh. A ob tem poudari, da je za slovesno sklenitev zakonske zveze izjemno pomembna tudi varnost vseh udeležencev.
Na območju UE Novo mesto bodoči zakonci za poroko največkrat izberejo Grad in Vilo Otočec, nič manj privlačni niso Muzejski vrtovi v Novem mestu. Na Gorenjskem sta seveda glavna Bled in Bohinj s širšo okolico, na Notranjskem pa Modrijanov mlin v sklopu Postojnske jame ter Predjamski grad. Tisti, ki želijo doživeti kaj prav posebnega, se poročijo na katerem od rajskih otokov, v eksotičnem podvodnem svetu, ledeno mrzlem igluju ali kar med skokom z elastiko...
Ko se ohcet konča brez neveste
Pari, ki še prisegajo na tradicionalno ohcet z veliko svati, za to priložnost poiščejo tudi muzikante.
Ti so bili nekoč nepogrešljivi, saj so svatovščino spremljali od začetka do konca. A če so bile poroke za mnogo glasbenikov in ansamblov v minulih letih pomemben del zaslužka, zadnja leta ni več tako. Zvone Lipovšek - Lipy, ki je igral na kar okoli 660, na katerih je ob očetu nastopal že kot fantič, priznava, da je zadnja tri leta poročnih slavij bistveno manj. »Strošek ni majhen, zato opažamo, da se v zadnjem času vračajo take na domu ali piknik variante,« pravi muzikant, ki je na svatbah doživel marsikaj. »Prigod je res veliko, tako veselih kot žalostnih. Zgodilo se je že, da se je kakšna končala z razvezo takoj prvi delovni dan ali pa brez neveste,« pravi in doda, da so se za bolj problematične in manj resne večinoma izkazale prav mladoporočenke.
»Še pred polnočjo jih ukradejo, če priča ni dovolj pazljiva. Po navadi gre za igro, a že nekajkrat smo bili priče, ko se ni končalo srečno. Enkrat je nevesto ukradel kar njen bivši, enkrat pa se je, ko je le malo dolgo niso našli, v iskanje podal kar ženin. Kmalu se je vrnil ves nasmejan in nas, muzikante, prosil, da mu odstopimo mikrofon. Mislili smo, da bo povedal kakšno šalo, ampak je, ko je pozval vse sorodnike po ženini strani, naj vstanejo, njegov glas postajal vse resnejši. Rekel jim je, da imajo samo tri minute časa, da poberejo svoje stvari in odidejo... In tudi mi smo začeli hitro pospravljati inštrumente, saj se je med svati vnel pretep. Potem smo izvedeli, da je svojo drago našel v avtomobilu z nekim drugim moškim,« nam je eno od pikantnih zgodbic zaupal Lipovšek.
Zakon ni zagotovilo za srečo
Tudi Bojan Lugarič, vodja Slovenskih zvokov, opaža, da je velikih porok vse manj. »Ljudje nimajo denarja, zato se pogajajo za ceno tako hrane kot tudi glasbe,« pravi. Člani ansambla Vikend pa ne bodo pozabili igranja na poročnem slavju dveh deklet. »To je bil zanimiv večer, poln plesa in poljubov,« so nam zaupali. Ansamblu Erazem je najbolj v spominu ostala svatba veganskega para, kjer je bila seveda na voljo izključno veganska kulinarika. »Medtem ko sem sama uživala v novih okusih, so se moškemu delu zasedbe cedile sline ob vonjavah vrtečega se odojka v sto metrov oddaljeni gostilni,« nam je zaupala pevka Maja Matičič Marinšek.
Nekdaj je bilo sramotno, če se dva, ki sta se imela rada, sploh če je bil na poti otrok, nista poročila. In tudi poroke so bile skromnejše kot danes. Barbara in Alojz Šabec iz Žepine pri Ljubečni, ki bosta imela julija za seboj pol stoletja skupnega življenja, se spominjata, da je bil poročni dan zanju čisto običajen. »Zjutraj sem še vse postorila v hlevu, potem pa je prišel pome z avtom, v katerem je že imel radio, moj prijatelj. Davnega leta 1964 je bilo to imenitno. Odpeljala sva se v Vojnik, kjer sta me čakala starešina in bodoči mož, od tam pa smo se odpravili na matični urad v Celje,« se spominja Barbara, sicer nečakinja celjskega škofa Stanislava Lipovška. Ker prihaja iz zelo verne družine, kakor tudi Alojz, ki mu je mama zabičala, naj se le oženi, da ne bo delal sramote, težko razume mlade, ki živijo na koruzi. A sta že ugotovila, da tako pač je in da zakon sam po sebi še ni zagotovilo za srečo. Sama, pravita, nista nikoli imela kakšne resne krize, saj sta si zelo zaupala. To je pomembno, saj je danes zaupanja vse manj. Barbara ni bila nikdar ljubosumna, četudi njenega Alojza prenekateri vikend ni bilo doma, saj je kot muzikant igral na mnogo ohcetih, ki so včasih trajale kar tri dni. Za harmoniko in še kaj poprime tudi Barbara, zato ne preseneča, da sta glasbenika tudi njuna otroka, Janez Šabec in Vera Šolinc, ki ima zdaj tudi svoj ansambel Vera & Originali.
V Laškem ohcet po starih šegah Foto: Mojca Marot Ohcet po starih šegah v sklopu prireditve Pivo in cvetje že desetletja pripravljajo v Laškem, kjer se bo letos poročil že 46. par. Najstarejša tovrstna ohcet pri nas bo letos v nedeljo, 20. julija. Prikazali bodo, kako se ženin s svati in muzikanti odpravi po nevesto na njen dom. Hišni gospodar svatov ni najbolj vesel, a po pregovarjanju le pride iz hiše bodoča nevesta v oblačilih, kakršna so nosili pred 160 leti. Ko ji mati in oče za slovo podelita blagoslov, se svatovščina poda proti matičnemu uradu. Šrangarji neveste seveda ne želijo spustiti iz vasi brez plačila. Svatje morajo tako poravnati stroške za luno, ki je sijala bodočemu ženinu, ko je še hodil v vas, pa za travo, ki jo je medtem pomendral... Po poroki sledi prikaz ohceti na nevestinem domu, ki je nekdaj trajala tudi tri dni. Tu prikažejo le snemanje nevestinega venčka in eno od larm, kjer nevesti svatovščina nameni svoj dar (na fotografiji). Ohcet se konča na ženinovem domu, kjer ženinovi starši pričakajo ta mlado s kruhom. Mati ji odreže kos, nevesta pa ji ga mora plačati, saj si ga pri moževi hiši še ni zaslužila. Ohcet se konča s fotografiranjem celotne svatovščine. |