V sredo zgodaj popoldne sem sedel na kavi, ko je dekletu za sosednjo mizo pisk naznanil, da je prejela SMS. V naslednjem trenutku je šokirana zavpila, pa čuj, saj ne morem verjeti. Fant mi je pisal, je z od groze tenkim glasom hitela razlagati prijateljicam, da je pravkar videl možakarja, ki je stopil k nekemu avtu, stoječemu na križišču, in streljal vanj skozi sovoznikovo okno, nato pa še nekajkrat počil v zrak. Pa kaj smo v New Yorku, se je zgrožena vprašala Štajerka v Ljubljani.
Slaba dva dni prej, v ponedeljek zvečer, so policisti prav tako v Mariboru našli truplo Vlatke Petrik. Njen zunajzakonski partner Bojan Sep je osumljen, da jo je po prepiru umoril že v petek.
Slovenija je sicer (trenutno še) prava pravcata oaza miru v primerjavi z ZDA, kjer, denimo, še vedno raziskujejo, kaj se je pletlo po glavi menda prej vse življenje mirnemu in nekonfliktnemu Stephenu Paddocku, da je v nedeljo z okna lasvegaškega hotela pokosil 58 obiskovalcev country koncerta.
Kljub temu je očitno, da je tudi na skoraj pregovorno mirni strani Alp krvoprelitje v porastu. To je bil letošnji 17. umor v Sloveniji in hkrati šesti na območju Policijske uprave Maribor – tam se jih je torej zgodila več kot tretjina! Za primerjavo: lani je bilo v vsem letu v državi 13 umorov, predlani pa 20 – toda tudi to številko bomo po mnenju strokovnjakov letos presegli.
Spreminjata se tudi struktura in način umorov. Ti so bili do zdaj večinoma družinski, bodisi so med seboj, navadno za štirimi stenami, obračunali starši in otroci bodisi možje in žene. Toda že grozljivo februarsko izživljanje nad Andrejem Cekuto, ki sta ga krvnika Aleš Olovec in Martin Kovač neposredno prenašala po facebooku, je dalo slutiti, da je val brutalnega nasilja brez vseh meja pljusknil tudi k nam. Naravnost gangstrska likvidacija (pa čeprav iz ljubosumja), kakršna se je sredi štajerske prestolnice pripetila v sredo, to samo potrjuje. Nič več ne bo tako, kot je bilo, ampak bo samo še huje. Nočem biti črnogled, toda niti množičen poboj v slogu Las Vegasa se mi ne zdi več tako nemogoč, kot se mi je morda še lani.
