Ko šraufa tomosa,
 pozabi na bolezen

Kdor ne spoštuje preteklosti, ne zna ceniti sedanjosti in prihodnosti. V Zabrdju pri Mirni vedo, kako je s tem, za nameček se znajo tudi veseliti. Tudi zato je tako dobro uspelo drugo srečanje Tomosovih mopedistov. »Ko smo bili v Kopru na takem srečanju, se nam je porodila ideja, da nekaj podobnega pripravimo tudi mi,« pove Toni Gracar. »Zbrali smo se, ker je to slovenski simbol. Tomos nas spremlja od mladih nog, nekatere tako, druge drugače,« ga dopolni brat Tomaž, ki je prvi motor tomos dobil od očeta Antona, a takrat takega odnosa do dvokolesnika še ni imel. In kar 150 ljubiteljev omenjenih dvokolesnikov iz vse Slovenije je prišlo na Dolenjsko. »Posebno pohvalo in poklon si zaslužijo člani APN Toura Ribnica, kar 18 jih je prišlo. Po veselici so kar pri nas prespali,« pripoveduje Tomaž.

Prireditev sta organizirala Društvo za šport in kulturo Partizan Mirna in 4Ka Zabrdje, za hrano in pijačo je skrbel Fenda bar. Že zjutraj sta se pri loncu javila Mici Gričar in Matjaž Šepec, ki sta za zbrane skuhala kar 120 litrov slastnega golaža. Ko so ga motoristi snedli, so se odpravili na panoramsko vožnjo v Nebesa. »To je tako lep kotiček v naši okolici, da smo morali prav tja. Vsa Mirnska dolina nam je bila na dlani, tja do kozolcev v Šentrupert se je videlo,« je nadaljeval Tomaž.

Pripravili so jim spretnostno vožnjo od točke A do točke B, treba je bilo tudi popraviti motor, za nameček pa so morali ob koncu eno palico podreti, pred drugo pa pravočasno ustaviti. V drugi igri so suvali v daljino Tomosovo mašino, ki tehta najmanj 10 kilogramov.

Še bolj kot Tomaž pa pozornost Tomosovim modelom namenja njegov brat Toni, ki je pred letom zbolel na srcu, pri življenju so ga ohranili zdravnica in reševalci iz ZD Trebnje. Danes Toni živi drugače, velik del prostega časa pa nameni ravno Tomosovim motorjem. »So mi zdravniki rekli, naj počnem kaj takega, da pozabim na bolezen,« nam pove Toni, ki se je lotil obnove enega od Tomosovih legendarcev. »Ko sem opravil s prvim, me je prijelo,« je zdaj ponosen na spoštovan in čislan hobi.

»Delam, kolikor mi zdravje dopusti. Kak mesec pa kar porabim, da enega obnovim, kot je treba,« prizna, da ni tako preprosto. Motor je treba kromirati, vijake se pocinka, napeti je treba šprikle, menjati pnevmatike in urediti elektroniko, tudi motor razkoplje in spravi k sebi, ne pozabi niti na ležaje. »Drugo leto se spet zberemo v še večjem številu, letos pa bomo obiskali še Ribničane,« nam povedo v Zabrdju, kjer raste interes za Tomosove motorje. Vsak dan se pojavi kdo, ki se loti obnove motorja iz otroštva.