Ko služba postane pekel

Zgodbe o krivicah, ki se dogajajo zaposlenim v slovenskih podjetjih, se v zadnjem času kar pogosto pojavljajo tudi v javnosti. Bolj redki si o težavah upajo spregovoriti z imenom in priimkom, še manj je tistih, ki se opogumijo in odločijo za tožbo. Celo tisti, ki so bili v dogovorih ali tožbah delodajalcev uspešni, se pogosto ne želijo ali celo ne smejo javno izpostaviti zaradi pogojev, ki jim jih je postavil delodajalec.

Srečnih zgodb, za katere bi izvedela javnost, je malo, a te vlivajo upanje. Na primer nedavna sodna zmaga oškodovane delavke Borke Petrušić Gramec, ki ji delodajalka poldrugo leto ni plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Je za tako malo primerov z dobrim koncem kriva slaba delovna zakonodaja?

Prepozno in 
nepravilno ukrepanje

»Delovna zakonodaja v Sloveniji je zadovoljiva, saj so zavarovana vsa področja delavskih pravic in interesov,« meni odvetnik Jurij Kutnjak. V zadnjem času je, pravi, po zaslugi programov, ki se nanašajo na pospešitev sodnih postopkov, boljše tudi uveljavljanje oziroma učinkovitost varstva teh pravic. Glavna težava je, da zaposleni, ki se jim dogaja krivica, ne ukrepajo. Pogosto se tudi dogaja, da ukrepajo nepravilno ali prepozno. Poznavanje zakonov in upoštevanje rokov sta pri ukrepanju zoper delodajalca ključni, opozarja Kutnjak.

Navodila, kako ravnati v primeru, ko so vam bile na delovnem mestu kršene pravice, ponujajo različne spletne strani, največkrat takšne, ki so tako ali drugače povezane z zaposlovanjem, na primer študentski servisi ali spletne strani agencij za zaposlovanje, a tudi strani različnih ponudnikov pravne pomoči, kot je denimo portal informiran.si. Vodnik po zakonih delovnega prava je dostopen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (http://www.mddsz.gov.si/).

Kljub temu pa je delovanje na lastno pest tvegano. Če na primer menite, da vam je delodajalec nezakonito prekinil delovno razmerje, in zahtevate od sodišča, da ugotovi, ali je res tako, bo sodišče vaš tožbeni zahtevek zavrnilo kot neustrezen, saj je treba pred tem ugotoviti obstoj delovnega razmerja. Zaradi takšnih in podobnih birokratskih nesmislov je dobro, da se, preden kar koli storite, posvetujete s strokovnjakom, saj ste v primerjavi z delodajalcem vedno v podrejenem položaju.

Kako ravnati 
v primeru kršitev

»Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti. Če v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svojih obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitev, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ne glede na prej navedeni rok lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let,« pojasnjuje Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo.

Delodajalca lahko anonimno prijavite tudi na inšpektorat, s čimer boste dosegli, da bo moral, če se prijava izkaže za utemeljeno, plačati globo in odpraviti kršitve. Kadar delodajalca terjate, ker vam ni izplačal denarja, ga o terjatvi ni treba predhodno pisno obvestiti, ampak ga lahko zgolj prijavite na pristojno delovno sodišče. Nekatere kršitve v zvezi z denarjem, denimo neplačevanje prispevkov delodajalca, se prijavi Finančni upravi RS. Ne le delodajalec, tudi potencialni delodajalec ne sme kršiti vaših pravic. Na Zavodu RS za zaposlovanje pravijo, da se večina kršitev, ki so jih zaznali, nanaša na neustrezen odnos delodajalcev, ponujanje dela na črno, neustrezen oziroma pretirano podaljšan delovni čas, nezmožnost koriščenja letnega dopusta oziroma ponudbe bianko odpovedi. Iskalci zaposlitve, ki menijo, da so jim bile kršene pravice, se lahko obrnejo na zavodovo pravno pomoč na brezplačni telefonski številki 080 1998 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

Potrebovali boste denar

»Tisti, ki pravico iščejo na sodišču, morajo zaradi dolgotrajnosti postopkov vnaprej vedeti, od česa bodo živeli, dokler postopek ne bo končan,« opozarja delavka, ki je trenutno v tožbi z delodajalcem (ime hranimo v uredništvu). Če nameravate tožiti delodajalca, boste najprej potrebovali denar za odvetnika. Z nekaterimi med njimi se je mogoče dogovoriti, da vam celotni znesek za svoje storitve obračunajo na koncu, in to le v primeru, če tožbo dobijo. »Plačilo je stvar dogovora. Načeloma stranka plača v skladu z uradno odvetniško tarifo, lahko pa se z odvetnikom dogovorita za plačilo po uspehu. Običajno plačilo znaša 15 odstotkov od iztoženega zneska, pri tistem po uspehu pa je odstotek lahko višji. Stranke, ki ustrezajo kriterijem, pa imajo možnost zaprositi tudi za brezplačno pravno pomoč,« razlaga Kutnjak.

»Ves čas, ko teče sodni postopek, gredo stranki vse pravice iz delovnega razmerja. Lahko se prijavi na Zavod RS za zaposlovanje in prejema nadomestilo za brezposelnost, ki ga pozneje, če dobi tožbo, po kateri velja, da je bila ta čas v delovnem razmerju, vrne,« še dodaja. Do nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje so upravičeni tudi tako imenovani prekerci. Tem je od pred kratkim namenjena spletna stran www.dostojno-delo.si, ki ponuja izčrpne informacije o njihovih pravicah.

A če je z zornega kota odvetnika vse videti dokaj preprosto, je praksa, pravi delavka, ki je v tožbi z delodajalcem, malce drugačna. »Kdor toži, prav tako tvega, da mu bodo v primeru neuspeha na sodišču v tem podjetju za vedno zaprta vrata. Slišati pa je, da marsikomu na sodišču ne uspe predvsem zaradi napak v postopku oziroma tako imenovanih strokovnih napak njihovih pooblaščencev (advokatov), kljub temu da je zakon na njihovi strani,« razloži.