ANDRAŽ – Starejši ljudje v Andražu se strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno še živo spominjajo. Nekatere, zlasti Jožeta Berdnika, Konrada Brunška in Igorja Verdeva, tudi trikratnega državnega prvaka v maketarstvu, pa je dogodek tudi spodbudil, da so se lotili temeljitega proučevanja.
Kup zverižene pločevine
»Bil je 19. marec 1944, praznik sv. Jožefa, ki so ga nemške oblasti dovolile praznovati. V zadnjih tednih so eskadrilje zavezniških bombnikov dopoldne večkrat letele proti severu, ta dan pa jih niso spremljala lovska letala. Nebo so preletele že tri formacije, ko so se nenadoma pojavili nemški messerschmitti. Huda zračna bitka je trajala približno deset minut. Enaka slika se je ponovila čez kakšno uro, ko smo videli, da je eden od bombnikov nenadoma zagorel. Zadnji del letala se je odlomil, sprednji pa je začel v spirali padati. Zdelo se nam je, da bo letalo padlo prav na nas, strmoglavilo pa je le kak kilometer stran in začela se je tekma, kdo bo prej tam,« se spominja Jože Berdnik. »Otroci smo od vseh strani drveli proti kraju, kjer se je valil gost črn dim. V goščavi je ležal ogromen kup zverižene in goreče pločevine, po tleh pa nekaj ostankov streliva, ki jih hranim še danes. Približno 10 metrov od letala sem zagledal mrtvega letalca, nekdo je dejal, da eden visi na kolu v bližini vinograda, drugi pa je pri kozolcu. Kmalu je prišla nemška policija in zajela hudo ranjenega letalca, ki se je s padalom zapletel v visoko drevo in obvisel, potem pa padel na tla ter pozneje umrl. Naslednji dan smo izvedeli, da je življenje izgubilo osem mladih mož,« sklene pripoved Jože Berdnik.
Posadka strmoglavljenega ameriškega bombnika B-17 je bila sestavni del 15. zračne sile, ustanovljene v Tuniziji 1. novembra 1943. Delovala je tudi na sredozemskem območju in s tem razbremenila 8. zračno silo v Angliji. Glavni cilji so bila naftna polja v Romuniji, ki so rajhu zagotavljala tretjino potreb po gorivu, uničenje letalskih tovarn in letališč, transportnih komunikacij in drugih vojaških ciljev. Pri teh nalogah je porabila 303.842 ton bomb, ki jih je na cilje v devetih državah odvrgla na 148.955 bojnih poletih. Izgubili so 3364 letal in 21.671 ljudi. |
Letalo bi jih lahko ubilo
Konrad Brunšek je bil takrat star manj kot dve leti, o strmoglavljenju bombnika, ki se je zrušil blizu njihove hiše, pa se je pogovarjal s številnimi očividci in o tem pridobil dokumente. »Letalo je po pričevanju ljudi sestrelila protiletalska obramba v okolici Celja. Prvo krilo je domnevno odpadlo pod Sevčnikom, vmes pa so iz trupa popadali bencinski sodi. V bližini Gričarjevih je odpadlo še drugo krilo, pri Grebenškovi zidanici pa še rep. V Grebenski goši so padli na zemljo preostali del trupa in trije motorji, eden pa je pristal v Tomažiški goši,« pravi Konrad in doda, da so mrtve padalce zatem pokopali na andraškem pokopališču. Novembra 1946 so njihove posmrtne ostanke prekopali in jih odpeljali v Beograd, od tam pa v ZDA.
Zanimalo ga je tudi, kdo so bili člani posadke. Pridobil je nemški dokument z braslovške žandarmerije, ki razkriva identiteto petih letalcev, trije pa so v tem dokumentu zavedeni kot neznani. Konradov sosed Igor Verdev je pri ameriškem vojnem atašeju v Ljubljani dobil podatke o celotni posadki, na njegovo pobudo pa so letos odkrili tudi spominsko ploščo na obzidju andraškega pokopališča.
Osem mladih fantov
»Posadka je bila sestavljena iz mladih fantov, starih od 21 do 25 let, le eden je bil poročen. Herman S. Lavine, George J. Seamans, Virgil Lazar, Robert R. Cary, Arthur L. Hyatt, Micheal A. Croccia, Oskar Rome (vsi so umrli ob strmoglavljenju) ter Louis Boehm in Kenneth C. Cook, ki sta se rešila s padali in bila ujeta. Kenneth je umrl 1964., Boehm, ki je napisal tudi knjigo o tem dogodku, pa 2007. Z njegovim sinom sem tudi navezal stik,« pravi Igor.
Pilot in strelci so imeli za sabo od 25 do 44 bojnih poletov, kopilot, bombardir in navigator pa tri oziroma štiri. Letečo trdnjavo B-17 so poimenovali Dark eyes (Temne oči). Štirimotorni bombnik je imel za seboj 80 bojnih poletov, mnogo nad ozemljem Jugoslavije, tudi nad Mariborom. Na hrabre člane posadke in njihova dejanja zdaj spominja spominska plošča v kraju, kjer jih je osem končalo svoja mlada življenja.
