LJUBLJANA – Vse kaže, da imajo politiki in še marsikdo, ki zaseda vodilne položaje v naših institucijah, velike težave pri akademskem delu, kajti afere o prepisovanjih delov diplomskih nalog ali magisterijev se v zadnjem času množijo kot gobe po dežju. Med tistimi, ki se predpisanih standardov pri pisanju magistrskega dela ni držala, je tudi Zlatka Srdoč Majer, generalna direktorica zavoda za zaposlovanje. Srdoč Majerjeva je po pisanju Dnevnika kršila trenutno veljavni pravilnik o študiju na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju in magistrskega dela ni napisala v skladu s standardi in etiko akademskega znanstvenoraziskovalnega dela, je pred kratkim razsodil senat fakultete, ki pa kljub tej ugotovitvi Srdoč Majerjevi ni odvzel magistrskega naziva zaradi plagiatorstva.
V magisterij prepisala seminarsko treh študentk
Dnevnik je že konec marca pisal o magistrskem delu Srdoč Majerjeve iz leta 2004, v katerem je – vključno z uvodom – skoraj celotna seminarska naloga treh nekdanjih študentk ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) iz leta 2002, ne da bi bila pri tem kjer koli omenjena ali citirana. In tudi tričlanska komisija, ki jo je v sestavi doc. dr. Jernej Letnar Černič, doc. dr. Vojko Strahovnik in prof. dr. Tone Jerovšek imenoval senat fakultete, je ugotovila, da je približno 14 izmed 127 strani dolgega magistrskega dela Srdoč Majerjeve identičnih seminarski nalogi, ki sicer obsega okoli 17 strani.
Verižno prepisovanje
Direktorica zavoda za zaposlovanje je pred komisijo zanikala plagiatorstvo in dejala, da domnevno prepisane strani izhajajo iz študijskega gradiva profesorice na FDV dr. Zinke Kolarič. Vendar ji tudi tega vira ni uspelo ustrezno navesti, je ocenila komisija, ki pa se ni mogla opredeliti, ali je generalna direktorica prepisovala iz seminarske naloge ali iz študijskega gradiva profesorice. Tudi ta vir ni bil naveden v seminarski nalogi študentk FDV.
Ne glede na ugotovljeno prepisovanje je komisija ugotovila, da prepisani deli naloge brez navedenega vira »ne predstavljajo bistvenih raziskovalnih, izvirnih oziroma pomembnih delov naloge ter niso ključni za samo potrditev ali ovržbo hipotez, vsekakor pa zaokrožujejo magistrsko delo kot celoto«. Ob tem je opozorila, da so bili zahtevani standardi citiranja oziroma poučevanja študentov o pravilnem citiranju v slovenskem visokošolskem prostoru od konca druge svetovne vojne pa do danes pomanjkljivi. »Komisija tako ni bila z gotovostjo prepričana, da je bila mag. Zlatka Srdoč Majer ustrezno, celostno in vnaprej poučena ter da je vedela, da takšna uporaba virov pomeni kršitev akademskih in etičnih načel znanstvenoraziskovalnega dela.« Iz vseh teh razlogov se je senat odločil, da magistrskega naziva Srdoč Majerjevi ne odvzame. Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje odločitve komisije za časnik ni hotela komentirati.
