LJUBLJANA – Se spomnite? Ko (ker) je zdajšnji notranji minister dr. Gregor Virant razkril, da policija pri nas uporablja tudi IMSI-lovilce (z njimi lahko v neposredni okolici identificirajo številke mobilnih naprav, določijo lokacijo teh naprav in spremljajo, s katerimi drugimi številkami komunicirajo njihovi uporabniki), niti policiji ni preostalo drugega, kot da prizna, da ima prvo takšno napravo že od leta 2004, drugo pa od leta 2009. Vendar pa se policija ne strinja, da je njihovo uporabo mogoče šteti za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere bi bilo treba najprej pridobiti odredbo sodišča. Hkrati je tudi priznala, da res namerava kupiti še zmogljivejše IMSI-lovilce.
Že dolgo ne gre več samo za IMSI-lovilce. Ne, naš Veliki brat, vse bolj podoben tistemu iz Orwellovega romana 1984, že nekaj časa vse učinkoviteje lahko vohuni za slovenskimi državljani, vendar, če lahko zaupamo oblastnikom na besedo, samo za utemeljeno sumljivimi. Odslej pa bodo naši organi pregona lahko še učinkovitejši, saj so na ministrstvu za pravosodje pripravili predlog novele zakona o kazenskem postopku, na podlagi katere bo Slovenska policija lahko računalniške naprave vseh »utemeljeno sumljivih državljanov«, domnevnih potencialnih storilcev najhujših kaznivih dejanj, okužila kar s tako imenovanimi trojanskimi konji. Ja, komaj bo novela, kot temu pravimo, potisnjena skozi sito državnega zbora, kjer koalicijska večina lahko izglasuje in sprejme dobesedno kar koli želi, bo policija v elektronske naprave »z oddaljenim dostopom« lahko po potrebi začela nameščati programsko opremo, ki ji bo omogočala prestrezanje vsake in vsakršne e-komunikacije že pri samem viru, še preden bi kdo svoja sporočila poskušal ali utegnil kriptirati.
Včasih bo morala vstopiti v stanovanje
Pa to še ni vse. Ker namestitev vohunske opreme na daljavo le ni vedno mogoča, predlog novele uvaja tudi možnost, v skladu s katero bo smela policija skrivaj vstopiti v nekogaršnje stanovanje ali druge prostore zato, da bo kar tam (neposredno) namestila ustrezno programsko opremo.
Kot je na strani www.monitor.si več kot upravičeno opozoril že sodelavec Mladine Peter Petrovčič, trojanski programi, kajpak, omogočajo celo to, da tisti, ki jih namestijo, z njimi pozneje spreminjajo celo vsebine, ki jih v računalnikih hranijo njihovi lastniki-uporabniki, oziroma tako imenovani popoln nadzor nad okuženo računalniško napravo. Vendar pa nas to ne bi smelo skrbeti, saj naša policija zagotovo ne želi zlorabljati podtaknjenih trojanskih konjev in jih nikoli ne bo zlorabila.
Lepo. No, kljub vsemu si ne kaže zaradi takšnih zagotovil naivno zatiskati oči: dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete je že opozoril, da se je treba vprašati, ali je res mogoče nadziranje na oddaljen način (z vohunsko programsko opremo) izvajati tako selektivno, kot to trdijo zagovorniki zakonske novele. Ker? Ker morajo biti pri klasični hišni preiskavi po zakonu vendarle navzoče tudi priče, pri nameščanju programske opreme na oddaljen način ali po skrivnem vstopu v nekogaršnje stanovanje pa ne bo nobenih prič. Najmanj to.
In kaj naj bi državljane (ob)varovalo pred morebitnimi zlorabami trojanskih konjev v naših računalnikih? Predvsem to, da bo moral, preden bo policija vdrla v naše elektronske naprave, obstajati utemeljeni sum, da smo storili neko hujše kaznivo dejanje? V redu. Kdo pa bo presojal, ali je takšen sum res utemeljen? Za to gre.
Letos novela še ne bo v veljavi Na ministrstvu za pravosodje so nam prijazno pojasnili, da so predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, ki sicer menda »ne prinaša konceptualnih oziroma večjih sistemskih sprememb ureditve kazenskega postopka«, šele 6. decembra letos posredovali v strokovno in medresorsko usklajevanje, tako da državni zbor vsaj do konca leta zagotovo še ne bo mogel o njem odločati. Drži pa, da želi ministrstvo (vlada) s takšno novelo tudi natančneje urediti »nekatere nove oblike prikritih preiskovalnih ukrepov (IMSI-lovilec, programska oprema za prestrezanje komunikacije pri viru), ki bodo policiji omogočili učinkovit pregon tudi tistih osumljencev, ki pri storitvi kaznivih dejanj uporabljajo napredne oblike informacijske in komunikacijske tehnologije«. Takole so poskušali odgnati našo zaskrbljenost: »Tako kot pri že veljavnih prikritih preiskovalnih ukrepih so tudi pri na novo predlaganih zagotovljena pravna jamstva v zvezi s posegi v elektronsko zasebnost. Hkrati pa so zagotovljene tudi posledice pri nezakoniti uporabi teh ukrepov.« No, če pa so (v predlogu zakonske novele) res omenjene tudi posledice zlorab, potem je tako vse v najboljšem redu, a ne? |
