SENOVO – Na Cesti 1. maja 10 na Senovem živita v vogelnem stanovanju, obnovljenem s trudom in skrbnostjo, razpotegnjenega in nizkega starega rudarskega bloka upokojeni rudar in hišni mojster Zlatko Županić ter njegova žena Djurdjica. Dnevi bi jima tekli v spokojnosti, ko jih ne bi burili zavarovalniški pripetljaji. Zavarovalnine pri Zlatkovih 600 evrih pokojnine nanesejo mesečno že okroglih 150 evrov. Še več bi jih, če ne bi, večinoma v svojo škodo, nekaj zavarovanj že zamrznil oziroma storniral. Tako naložbe v varno prihodnost postanejo svoje nasprotje, spodmikati začno tla sedanjosti. Pri vsej zadevi je še posebno vredna pozornosti podrobnost, da gre v Zlatkovem primeru po vsej verjetnosti za – če smemo prosto interpretirati strokovnjakinjo s področja zasvojenosti Sanjo Rozman – »paradoks 'svobodne volje', ki je ključen za razumevanje zasvojenosti«.
Za donose se lahko obriše
Po letu 2008, ko je Zlatko prvič sklenil zavarovalnino z Zavarovalnico Maribor, so ga začeli občasno obiskovati njeni zastopniki z novimi ponudbami. S pripovedovanjem zgodbic o varnih naložbah za bogatejšo prihodnost so izvabili njegove podpise k še nekaj zavarovalnim pogodbam. Dejstvo je, da noben agent ni zapustil stanovanja brez Zlatkovega podpisa nove pogodbe. K plačevanju visokih mesečnih obrokov se hvala bogu ni mogel zavezati, vsakič za le nekaj deset evrov. Dokler ni vse skupaj doseglo mesečnih 150 evrov, česar pa več ne zmore. Šel je na območno predstavništvo Zavarovalnice Maribor. Vsega, kar so mu tam razložili, v svoji duševni vznemirjenosti morda niti ni dojel v vseh podrobnostih. A odločen, da nekaj mora ukreniti, je odstopil od prvega sklenjenega življenjskega zavarovanja. Ob preračunavanju, koliko mu bodo izplačali, je pozneje ugotavljal, da je ravnal v svojo škodo.
Bolezen volje Ali gre v primeru Zlatka Županića za zasvojenost ali za kakšno drugo sorodno podrejanje lastne volje zunanjemu vplivu, nismo dovolj strokovni, da bi smeli presojati. A to, kar v knjigi Umirjenost avtorica Sanja Rozman prepoznava kot zasvojenost, močno spominja na Zlatkovo nemoč. Rozmanova o zasvojenosti med drugim ugotavlja: »Zasvojen človek ni neumen in se večino časa zaveda, da njegovo vedenje škoduje njegovim bližnjim in njemu samemu. Večino časa lahko to vedenje tudi ustavi ali ga vsaj preloži. Vendar vselej pride trenutek, ko je manj pazljiv in ga zamajejo zunanji stresorji, kot so utrujenost, jeza, osamljenost, in takrat se dobesedno zgodi 'Adijo, pamet!'. Takrat je njegova želja, prerasla v hlepenje po tem, da bi se omamil ali si popravil razpoloženje s svojo zasvojenostjo, enostavno večja kot njegova sposobnost, da se ustavi. Zasvojenost je bolezen volje. Pod njenim vplivom se sposobnost človeka za uveljavljanje svobodne volje bistveno zmanjša, in ni se sposoben ustaviti. Značilno je, da zasvojeni škodljivo dejanje (opijanje, hazardiranje...) ponavljajo, čeprav se hkrati zavedajo, kako jim škodi.« |
Zlatko je že pred letom 2008 plačeval življenjsko zavarovanje, a pri drugi zavarovalnici. Njeni agenti ga niso obiskovali na domu. Potem pa je zgodaj spomladi 2008 lepega dne pri njem pozvonila zastopnica Zavarovalnice Maribor: »Poslušala sva jo skupaj z ženo. Zastopnica je rekla, da tisto življenjsko zavarovanje, ki ga že plačujem, nič ne velja. Da bova z novo polico pri njeni zavarovalnici po preteku prejela več izplačila. Midva, nepoučena o zavarovalniških rečeh, sva ji verjela.«
Staro zavarovanje, zase in za ženo je plačeval sedem let po 50 evrov na mesec, je dal zamrzniti: »Štiri leta že stoji, čez štiri leta mi ga bodo izplačali. Koliko, pa nič ne vem.«
Sklenil je tako novo življenjsko zavarovanje: »Zavarovalnici Maribor plačujem 73 evrov na mesec, in sicer kot naložbeno zavarovanje DWS Flexpension, ki bi poteklo leta 2034.«
Zdaj Zlatko meni, da je žal privolil v predolg rok: »Dvomim, da bom dočakal 2034.«
A pomemben je tudi podatek, da takrat, ko je sklenil zavarovanje z Mariborčani, še ni bilo krize: »Za obljubljene donose, mi pravijo, se lahko zdaj obrišemo pod nosom.«
Podpiše, nato obžaluje
Lanskega novembra se je Zlatko upokojil s 600 evri pokojnine: »Ker ne zmorem več plačevati, sem zaprosil za prekinitev življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Maribor. Na predstavništvu so mi razložili, da prekinejo, ampak tako, da bi spet sklenili nekakšno novo polico.«
Odgovor Zavarovalnice Maribor Zavarovalnico smo zaprosili za komentar primera Zlatka Županića, ki se zavarovalniški ponudbi ne zmore upreti, potem pa obžaluje. Vprašali smo, ali imajo več takih primerov. Če da, kako ukrepajo. Pa tudi, kaj nameravajo ukreniti v Zlatkovem primeru. Prejeli smo odgovor: »V Zavarovalnici Maribor nismo zaznali večjega števila takšnih primerov, kot ga opisujete. Konkretnega primera sicer ne moremo komentirati zaradi varstva osebnih podatkov, vsekakor pa se lahko gospod kadar koli obrne na najbližjo poslovno enoto v Novem mestu, kjer mu bodo, skladno z njegovimi željami, poskušali pomagati.« |
A Zlatko se je že pred tem obremenil z novim zavarovanjem: »Aprila 2011 je prišel k nama domov predstavnik in me prepričal, da sem k že obstoječemu sklenil še življenjsko zavarovanje ZM Prizma Modra naložba. Zanj bom na mesec deset let plačeval, zase in za ženo, dvakrat po 28,48 evra.«
Drugič spet je sklenil dodatno nezgodno zavarovanje Modra odločitev: »Kar bi zneslo dvakrat po 9,97 evra na mesec, ampak mi je tega na srečo uspelo še pravi čas stornirati.«
To še ni vse, kot vsakič zase in za ženo je pristopil še k skupinskemu zavarovanju H: »Zanj plačujem dvakrat 18,44 evra na mesec.«
Vmes je Zlatka obiskala še: »Milanka iz Artič, ta je za še eno zavarovanje, ne spomnim se kakšno, zahtevala takojšnje plačilo 40 evrov gotovine. Plačal sem, potem storniral, ampak štiridesetih evrov pa nisem dobil nazaj.«
Saj ni res, pa je. Ob Zlatkovem primeru človek res ne ve, ali bi se zjokal ali smejal spričo ravnanja, ki se suče nekje okoli naivnosti ali zmedenosti.
Tembolj, ker njegova žena pribije: »Tu za to mizo sem posredovala ob zastopnikovem obisku, naj ne sklene še ene police. Ampak Zlatko je podpisal, zastopnik pa ga je seveda sprejel. Zlatku je bilo prav kmalu hudo žal, da me ni poslušal.«
Zlatko ne zanika, da je, kot pravi žena, vse res. Opravičujoče le pravi: »Saj niti sam ne vem, zakaj agenta ne znam preprosto odsloviti. Pred njim postanem preprosto nemočen in naredim, kar od mene pričakuje.«
