Ko oblikuješ nos, potrebuješ kondicijo

Kiparja si po navadi predstavljamo z dletom in kladivom, ko lahkotno tolče po kosu čistega, gostega, belega apnenca ali po odžaganem in olupljenem lipovem deblu. Nikoli pa si ga ne predstavljamo z motorko, zaščitnimi očali in naušniki. Kako, z motorno žago?!

»Vžgeš motorko pa gas!« nam je preprosto povedal 30-letni Mitja Cencel z Vrhovega pri Šentlovrencu na Dolenjskem, po poklicu kuhar. Od mladih nog je slikal in upodabljal znane osebnosti, ko pa je spoznal bodočega tasta, 50-letnega Janeza Šepca, mehanika, sicer pa prav tako domačega slikarja, sta skupaj dobila dodaten zagon.

»Pred dvema letoma je bilo, ko sem prvič poskusil kipariti, prej nikoli,« pove Šepec. Z lesom je delal, ko je izdeloval intarzije, lesene slikarske podobe. Za zemljevid Slovenije, ki visi v kuhinji, je porabil 200 ur. »Zato nima cene,« poudari.

Toda lesa sta se lotila drugače, z motorko. »Izbran kos lesa osnovno obdelava že v gozdu, nato ga pripeljeva domov, ga lepo očistiva in začneva oblikovati detajle,« pove Mitja.

Na travnik pred hišo razstavita slaba pol metra visoke jurčke, miniaturno želvo, ogromno glavo otožnega konja, ki je pred trenutkom zaprl oči ... Pa je Janez stopil v založeno garažo in iz kupa lesa potegnil prav poseben kip: »Na, tole sem izrezal ... bila je veja, ravno prav stoječa, pa sem pustil batino,« se je zasmejal in postavil suhljatega možakarja z dvignjenimi rokami, kot bi se zbudil iz nespodobnih sanj.

Potem so tu še konj za otroke, nekakšna Krpanova kobilica, pa Mitjev Indijanec z nadeto medvedjo glavo, ki bi ga lahko poimenovali Žalostna sova – hja, se še spominjate, Zagor, Čiko Felipe, Blaf in Žalostna sova pa njegov praded vrač?

In kako se v resnici da kipariti z motorko? »V rokah držim eno najmanjših motork s posebej prirejenim kratkim in ozkim listom z na gosto posejanimi zobci, da ne trga lesa, da je rez čist in gladek,« pove Mitja. Orodje je težko dobre tri kilograme, kar zlahka dvignemo, bi rekli. A ni čisto tako: »Da narediš čisti rez, da jo ravno prav zasučeš, da ne odrežeš preveč, ko oblikuješ nos, moraš imeti kondicijo,« je pojasnil Janez.

Ko sta začela vihteti motorko, sta se pridružila Društvu kiparjev z motorno žago, ki šteje 20 članov. Kot nam je povedal predsednik društva Vlado Cencel, je tovrstna umetnost v Nemčiji in Kanadi zelo razvita, imenuje se speed carving.

»Tudi klasični kiparji uporabljajo motorko, razlika je v tem, da mi 95 odstotkov naredimo, oblikujemo z motorko, pet odstotkov pa je finalizacije.«

Na prvem uradnem festivalu hitrostnega kiparjenja z motorno žago pretekli vikend na Gradišču nad Stično se je pomerilo osem silakov, ki so imeli nalogo v eni uri iz kosa lesa oblikovati kip. Strokovna komisija je ocenila, da je delo najbolje opravil prav Janez Šepec, ki je izrezal še enega medveda, tokrat manjšega, velikega pol metra. Drugo mesto je zasedel Tadej Brglez z orlom v letu nad gnezdom, tretji pa je bil Vlado Cencel, ki je za to priložnost oblikoval konja.