LJUBLJANA – Recesijo vse bolj občutimo. V jesenskem merjenju raziskave Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije je kar 80 odstotkov vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv recesije na svoje vsakdanje življenje, kar je tri odstotne točke več kot pred pol leta.
Plače so se znižale ...
»Pomladna pričakovanja v zvezi s plačo – pred pol leta je tretjina vprašanih pričakovala, da se bo njihova plača znižala – so se uresničila. Recesijo smo privzeli, sedaj iščemo novo ravnotežje,« je na današnji predstavitvi rezultatov osmega vala raziskave v Ljubljani povedala predsednica Društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič.
... odpovedujemo se hrani in pijači
Dodala je, da se je prvič v času merjenja zgodilo, da sta v vrhu odpovedovanj hrana in pijača. Temu se odpoveduje 19 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotnih točk več kot pred pol leta. Jesensko merjenje kaže, da trend racionalizacije potrošnje ne pojenja in da je potrošnikom slovensko poreklo pomembno, vendar ne za vsako ceno.
Tistih, ki recesijo najbolj občutijo (18 odstotkov vprašanih), je več kot 70 odstotkov starejših od 40 let, polovica jih je starejših od 50 let, skoraj 60 odstotkov je takšnih z nizkimi oziroma podpovprečnimi dohodki. 25 odstotkov vprašanih pričakuje, da se bo njihovo finančno stanje poslabšalo. Med regijami tu izstopajo Savinjska, Goriška in Prekmurje.
Vprašani večinoma kupujejo slovenske izdelke, ker menijo, da so kakovostnejši, ker jim zaupajo ter tudi, ker menijo, da s tem pomagajo slovenskemu gospodarstvu. Okvirno 60 odstotkov vprašanih je za slovenske izdelke pripravljenih plačati nekoliko več.
Rešujejo se z doma pridelano hrano
Podatki obenem kažejo, da se 88 odstotkov vprašanih oskrbi z doma pridelano hrano. V tokratnem merjenju so glede na veliko zanimanje širše javnosti razširili sklop vprašanj, ki se nanaša na samooskrbo s hrano.
Kar 72 odstotkov vprašanih trdi, da se samooskrbujejo, torej imajo vsaj delno domačo pridelavo, 43 odstotkov, se jih oskrbuje tudi z doma pridelanimi izdelki pri starših oziroma sorodnikih ter 41 odstotkov še pri lokalnih pridelovalcih in na kmetijah. Podobno visok delež jih navaja še, da se oskrbujejo pri sosedih oziroma prijateljih (37 odstotkov). Le 8 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da v njihovem gospodinjstvu ne delajo ničesar od naštetega.
Samooskrba: največkrat s svežim sadjem in zelenjavo
Vsi, ki hrano pridelujejo doma ali pa jo dobijo od staršev, sorodnikov, sosedov ali prijateljev (vseh skupaj je 88 odstotkov), pravijo, da gre najpogosteje za sveže sadje in zelenjavo (94 odstotkov), sledijo sadje in zelenjava v predelani ali konzervirani obliki (62 odstotkov), sadni sokovi (49 odstotkov), meso in mesni izdelki (47 odstotkov), kruh (39 odstotkov), alkoholne pijače (35 odstotkov) ter mleko in mlečni izdelki (30 odstotkov).
Da se na ta način oskrbijo (skoraj) v celoti, za posamezno vrsto izdelkov odgovarja okoli četrtina vprašanih, da je tega manj kot polovico od celotne porabe posamezne vrste, pa odgovarja od 30 (sveže in predelana sadje/zelenjava) do 44 odstotkov (sveži sokovi).
Osmi val Trženjskega monitorja med potrošniki je bil izveden med 20. septembrom in 6. oktobrom na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb v starosti med 18. in 65. letom. Podatke je zbrala družba Valicon s telefonskim anketiranjem vzorca 1022 oseb. Rezultati kažejo mnenje anketirancev in njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize.
