AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Ko breskve pred Gregorjem zacveto, trije eno pojedo

Objavljeno 11. marec 2014 18.20 | Posodobljeno 11. marec 2014 18.18 | Piše: Andreja Sušnik

Zakorakali smo v meteorološko pomlad, spomin na zimo pa je še zelo močan. Predvsem gozdovi kažejo žalostno podobo zaradi škode po žledu, marsikje donijo motorne žage in ljudje so se začeli intenzivno pripravljati na spomladanske premike narave.

Voda upada. Foto: A.K. Baribal

Gladina vode na kraških poljih upada. Do sredine marca ne pričakujemo večje količine padavin na prispevnem območju kraških rek na Notranjskem. Gladina vode na Planinskem polju se je v prvi dekadi marca znižala za 63 cm. Podobno upadanje pričakujemo v prihodnjih dneh.

Toplejša zima, manj sonca

Zima je bila povsod toplejša kot v dolgoletnem povprečju, povprečna temperatura zraka je bila po vsej državi opazno nad običajnimi vrednostmi.

Na Obali je bila zima tokrat najtoplejša doslej. V Novem mestu, Murski Soboti in Ratečah je bila toplejša zima 2006/2007, v Ljubljani sta bili od sredine minulega stoletja dve zimi toplejši kot tokrat. V visokogorju pa se tokratna zima uvršča na četrto mesto.

Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno. Nad 80 % povprečne osončenosti so dosegli na severovzhodu države in na Obali. Drugod je sonce sijalo od 60 do 80 % toliko časa kot običajno.

Padavine so bile zelo pogoste, največ padavin je bilo na severozahodu države, padlo je nad 700 mm. Proti jugovzhodu je količina padavin upadala. Na severovzhodu države je padlo od 100 do 250 mm.

Padavin je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Najbolj so ga presegli na severozahodu države, kjer je padlo nad 250 % dolgoletnega povprečja. Na Obali, v Beli krajini in večjem delu Pomurja so izmerili od 100 do 150 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici in v Ratečah je bilo v tokratni zimi največ padavin od sredine minulega stoletja.

 image
 Ko breskve pred Gregorjem zacveto, trije eno pojedo ...

Na Kredarici niti snežna odeja v zimskih mesecih še nikoli ni dosegla take debeline kot tokrat. V Ratečah so dolgoletno povprečje presegli, vendar je bila snežna odeja že večkrat višja kot letošnja.

Rastejo česen, čebula

Vremenske razmere v februarju z visokimi dnevnimi temperaturami zraka so omogočile rast in razvoj česna, čebule in pora. Februarja je bilo po vsej državi topleje kot v dolgoletnem povprečju.

Največji odklon so izmerili na Obali, kjer je presegel 5 °C. V pretežnem delu države je bil med 3 in 4 °C. Toplo vreme je zdramilo škodljivce in omogočilo razvoj bolezni. V zadnji dekadi februarja so se dnevne temperature zraka dvignile nad 10 °C, kar je omogočilo aktivnost česnove muhe.

Breskve in prve česnove muhe

Kmetijska svetovalna služba za varstvo rastlin je pri pregledu posevkov česna in pora v SV Sloveniji odkrila prva odložena jajčeca česnove muhe.

Tudi pregled posevkov oljne ogrščice v SV Sloveniji je pokazal, da so se na nekaterih kontroliranih njivah že pojavili kljunotaji.

Vremenske razmere so v drugi polovici februarja pospešile hitro rast in razvoj breskev in nektarin. Fenofaze razvoja so zelo različne. V slovenski Istri so breskve v večini nasadov v cvetenju, na severnem Primorskem so zgodnje sorte breskev in druge sorte breskev in nektarin v razvojni fazi, ko so cvetni brsti v fazi odpiranja oziroma začenjajo cveteti. V nasadih, v katerih breskve in nektarine cvetijo oziroma začenjajo cveteti, priporočajo škropljenje proti cvetni oziroma plodovi moniliji.

Konec dela ob svečah

Na Gorenjskem je bila navada na večer pred gregorjevim spuščati t. i. barčice v vaškem potoku. S simbolnim metom luči v vodo so naznanili konec dela ob svečah, oljenkah in petrolejkah, saj je bil dan že tako dolg, da so lahko delali pri dnevni svetlobi.

Navada se je razvila v krajih z dolgoletno obrtniško tradicijo – v Kropi, Kamni Gorici in Železnikih (kovaštvo, žebljarstvo in železarstvo), Tržiču (čevljarstvo) in še v nekaterih drugih manjših krajih. Barčice so bile v preteklosti izdelane iz preprostih materialov, sestavljene so bile iz podlage, ki je plavala na vodi – običajno iz deske ali kar iz starega peharja. Na podlago so dali v olje namočene lesene oblance ali tudi sveče, ki so bile pritrjene na deščice.

Napoved

V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, v notranjosti Slovenije pa vzhodni do severovzhodni veter. Jutra bodo hladna, temperature tudi pod lediščem.

Od 11. do 16. marca 2014

Precej jasno bo, prevladoval bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem pa bo pihala šibka do zmerna burja. V zatišnih legah bo lahko slana. Čez dan bo precej toplo. Najvišje temperature bodo večinoma od 10 do 15, v torek in proti koncu tedna pa tudi nad 15 °C. V nedeljo bo bolj oblačno, ponekod bodo rahle padavine. Malo hladneje bo.

Gregor prinaša luč

Po starem julijanskem koledarju je sv. Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval na prvi pomladanski dan. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu, in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let pozneje.

12. marec 1976

Za sredino marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. V Babnem Polju so izmerili –30,4 °C, v Novi vas na Blokah –28,3 °C, v Celju –23,4 °C, v Lipah na Barju –22,5 °C in v Kočevju –22,4 °C. Čez dan se je zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8 °C; v Novi vas je znašal 29,1 °C in v Celju 25,4 °C.

Deli s prijatelji