PONIKVA – Minulo nedeljo je na Ponikvi potekalo že 11. srečanje slovenskih kmetov, ki so prišli na izlet, na pomenek s svojimi znanci in prijatelji o nič kaj lepi prihodnosti za slovenskega kmeta, ki je že nekaj let bolj ali manj prepuščen samemu sebi in svoji zemlji, čeprav imamo v Sloveniji nekaj več kot 76.000 kmetij, z zemljo in pridelavo pa je neposredno povezanih okoli 400.000 Slovencev, se pravi slaba četrtina.
Da je samooskrba s hrano v desetih letih padla z 80 odstotkov na 35, prav gotovo niso krivi kmetje, ampak tisti, ki si zamišljajo strategijo razvoja kmetijstva, in zlasti splošni družbeni pogled na kmeta, ki je v Sloveniji katastrofalen. Glede na lansko anketo je poklic kmeta v Avstriji drugi najbolj priljubljen in spoštovan, medtem ko je pri nas pristal na zadnjem mestu lestvice.
Tema nedeljskega srečanja na Ponikvi je bila družinska kmetija, zdi se da bolj zato, ker je mednarodno leto družinskega kmetovanja, sicer na Ponikvi po mnenju nekaterih sogovorcev tega ne bi obravnavali. Kakor koli že: »Družinska kmetija je osnovna celica slovenske kmetije kot take,« je povedala direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavčič in med drugim poudarila, da prihaja iz okolja, kjer danosti za kmetovanje niso najboljše, pa vendar so kmetje iz ljubezni do zemlje in zaradi zvestobe do domovine vztrajali tako ob davnem Tolminskem puntu kot tudi v obodobju prve in druge svetovne vojne. Danes na zemljo in rod nismo več tako ponosni, da bi za vsako ceno vztrajali na njej, zato je treba ustvariti tudi možnosti za primerno plačilo za kmetovanje.
Povprečna slovenska kmetija velika 6,4 hektarja
Pojem družinska kmetija ni uradno definiran. Na kmetijsko-gozdarski zbornici so nam povedali, da bi bila to kmetija, kjer živijo in delajo tri generacije, se pravi stari starši, gospodar, gospodarica in otroci. Druga opredelitev je statistična, družinska kmetija naj bi imela vsaj 2,3 otroka.
Povprečna slovenska kmetija je velika 6,4 hektarja, kar je seveda v primerjavi s površinami enega gospodarstva v Angliji, Nemčiji, Franciji smešno malo. Od omenjenih 76.000 kmetij je le 15.000 resnih proizvodnih, vse druge so kombinirane, kjer družinski člani hodijo na delo, sem spadajo tudi denimo manjši vinarji in sadjarji in kmetje, ki imajo poleg osnovne dejavnosti registrirano še dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Gospodinja lahko po novi uredbi na leto doma v krušni peči speče 7000 kilogramov kruha in ga proda. V primeru mlečne kmetije lahko znotraj dopolnilne dejavnosti registrira pridelavo sira, v primeru gozdov spravilo in prodajo lesa ipd.
Kmetij z dopolnilno dejavnostjo v Sloveniji 4569
Po novi uredbi lahko kmetje iz naslova dopolnilne dejavnosti ustvarijo približno tri povprečne letne plače dohodka, kar znaša približno 51.000 evrov, ne da bi registrirali s. p. V primeru omejenih dejavnikov kmetovanja (OMD), takih kmetij je pri nas 73 odstotkov, pa pet letnih plač.
Kmetij z dopolnilno dejavnostjo je v Sloveniji 4569 in po podatkih zbornice se število še povečuje, kar pomeni, da kmetje sami odpirajo nova delovna mesta. Ustvariti tri letne plače dohodka ni tako zelo preprosto, hkrati pa je ta dohodek obdavčen, država torej ni nič kaj stimulativna, tako kot denimo v Avstriji, kjer lahko kmet ustvari do 33.000 evrov iz dopolnilne dejavnosti, pa je davka oproščen. Stvari se premikajo, a zdi se, da prepočasi. Poleg tega ni vsak kmet tudi prodajalec in ne vsaka gospodinja tudi zeliščarka ali sirarka. Treba je poskrbeti za strategijo celotnega kmetijstva, družinske kmetije so pravzaprav vse kmetije v Sloveniji.
