Kmetje krompir puščajo na poljih

KRŠKO, PTUJ – Odkupna cena krompirja od kmetov je padla na sramotnih 8 centov za kilogram, kar pomeni vsaj 3 cente pod lastno, proizvodno ceno, kar pomeni, da se slovenskemu kmetu za spravilo krompirja niti traktorja ne splača zagnati. Kmet s Ptujskega polja nam je zaupal, da bo pridelek preprosto pustil na njivi in relativno bogato letino enostavno podoral. Letošnji pridelek kakovostno ni prestižen, a zaradi obilice dežja količinsko zelo lep. Na Kmetijski zadrugi Ptuj so ceno nekoliko popravili, zdaj odkupujejo kilogram krompirja po 10 centov, kar je še vedno slabo. Toda kot nam je povedala agronomka Valerija Kodrič Majcen, je tudi zadruga v stiski, saj morajo krompir sortirati, zapakirati in dostaviti trgovcem, ki ga potem prodajajo po 16 ali 17 centov za kilogram: »Se pravi, trenutno 1,6 € ali 1,7 € za desetkilogramsko vrečo.«

Obilno leto, 
Ukrajina in pogodbe

Kmetje in Kodrič Majcnova so nam navedli tri glavne razloge za trenutno stisko kmetov in zadrug, kakršne, denimo, nemški ali avstrijski kmetje zagotovo ne poznajo.

»Zaradi obilne letine je krompirja dovolj. Drugi razlog za padec cene je kriza v Ukrajini oziroma prepoved uvoza poljščin v Rusijo, kar je v državah pridelovalkah EU ustvarilo še večje tržne viške kot v obilnih letinah,« nam je povedal kmet in poznavalec razmer. Tretji razlog so slabe pogodbe med zadrugami in trgovci.

V evropskih državah z urejeno kmetijsko politiko kmetje in odkupovalci podpišejo pogodbo o odkupnih količinah in ceni na začetku leta, ko še ne vedo, kakšna bo letina. Če je obilna, z viški, in cena pade, kmet določen odstotek pridelka vseeno dobi plačano po dogovorjeni ceni. Če je slaba in cena poskoči, se za določen odstotek zadovolji z dogovorjeno ceno, ki je v tem primeru nižja, a še vedno ugodna. A tako poštene in zlasti strateško premišljene igre v Sloveniji ne poznamo. Kodrič Majcnova nam je povedala, da v pogodbi s trgovci običajno določijo odkupno količino, cene pa nikoli. Tako so zadruge in kmetje prepuščeni trgu, torej sami sebi.

Nekoč 
krompirjeva dežela

V Sloveniji v zadnjih letih krompir sadimo na dobrih 4000 hektarjih polj in pridelamo več kot 100.000 ton krompirja. Še leta 2005 smo ga sadili na 6000 hektarjih. Po besedah Kodrič Majcnove se obseg krompirišč (njiv s krompirjem) zmanjšuje zaradi večjih donosov sodobnih sort. Nekoč smo bili dežela krompirja, saj je posamezen Slovenec v povprečju pojedel 100 kilogramov krompirja na leto, danes le še 20.

Toda kot nam je pritrdila Kodrič Majcnova, je krompir poljščina, ki v Sloveniji od nekdaj zelo dobro uspeva in se jo zaradi podnebnih razmer in donosov splača gojiti. S peso, denimo, težje pariramo Poljakom, z zeljem ne Nizozemcem, raste pa v Sloveniji morda najboljša repa v Evropi.

Edina tolažba kmetom pridelovalcem krompirja je spomin na minuli ugodni letini, ko je bila odkupna cena med 20 in 30 centi za kilogram. Nekateri, ki s sodobnimi sortami in tehnologijo pridelajo tudi 50 ali 60 ton na hektar, so krompir kar dobro prodali. Nihanja so v kmetijstvu običajna, vendar bi lahko bili nihaji navzdol z ustrezno politiko manj boleči. Ne nazadnje gre za nas, naše ljudi in doma pridelano hrano.