Kmetje kmalu le še komunalci

MURSKA SOBOTA, KRŠKO – Žetev letos zamuja, ječmen bi morali kmetje že skoraj pospraviti, pa so ga po besedah predstavnika pridelovalcev žita Franca Küčana iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah poželi le kakšnih 10 odstotkov. Pšenica pa je še vsa na njivi, žetev se bo začela čez deset dni. Kljub temu nista znani niti cena niti kakovost pšenice.

»Vemo, da bo pridelka vsaj za 20 odstotkov manj kot običajno. Pšenica marca in aprila zaradi suše ni dobro nastavila klasov, to se zdaj pozna,« pravi Küčan.

Pridelovalci žita so se na dan pšenice, 22. junija, v Rakičanu sešli s kupci oziroma mlinarji (Mlinotest, Žito, Mlinopek). Kot je povedal Küčan, večjih dogovorov zaradi neznank ni bilo, so se pa okvirno pogovarjali, kdo naj prevzame stroške prevzema požetega žita.

»Lani smo se o tem v času žetve prepirali, kar ni prijetno. Letos bo drugače, menimo, da so stroški prevzema stvar kupca, in ne kmeta. Lahko pa seveda pripeljejo tovornjake na polja, kar je tako rekoč neizvedljivo.«

Kmetje računajo in predlagajo, da bi bila odkupna cena za najboljšo pšenico A-razreda 200 evrov za tono, za B1 185, za B2 170 in za C-razred od 150 do 155 evrov. Glede na to, da se v Sloveniji po besedah kmetov tone pšenice ne da pridelati za manj kot 186 evrov, so pričakovanja realna. Tudi zato, ker bodo v sklopu nove finančne perspektive izgubili 65 evrov subvencije na hektar.

Hrvati in Madžari s presežki

Ječmen so kupci ovrednotili presenetljivo nizko: lani so kmetje dobili 140 evrov za tono, letos le še 130. Se je že tako krhki žitni trg stresel zaradi prodaje Žita na Hrvaško? Tako Küčan kot Franc Štih iz Noršincev, ki prideluje žito na 120 hektarjih, menita, da ne: »Prodaja administrativno še ni končana, zato to letos še ne bo bistveno vplivalo na prodajo. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo naslednje leto.«

Statistika govori zase: »V Sloveniji na leto pridelamo 150.000 ton pšenice, hrvaški kmetje več kot milijon ton, Madžari pa tudi čez pet milijonov ton. Pri obeh sosedih imajo ogromno presežkov. Kot sem se pogovarjal s hrvaškimi kmeti, so tudi oni v stiski, njihova odkupna cena se vrti okoli 160 evrov, kar je daleč pod našo ceno 186. Tu ne moremo biti konkurenčni.« Štih dodatno opozarja, da so slovenski pridelovalci v precej slabšem položaju glede nakupa semen in mineralnih gnojil in pesticidov. »Seme za pšenico je v Sloveniji 200 evrov na hektar, na Madžarskem 100, najdražje 140. V Italiji so pesticidi pol cenejši kot pri nas, a jih pri nas ne moremo kupiti, pa bodimo konkurenčni?!« opozarja in se obenem sprašuje Štih.

Kmetje brez sogovornika

»Mineralna gnojila so vsako leto dražja za dva do šest odstotkov, cena pšenice pa ostaja enaka ali se niža. Leta 2011 smo dosegli zares dobro ceno 225 evrov za tono pšenice A-razreda. Mlinarji, peki in trgovci so glede na to prilagodili cene svojih izdelkov. Toda naslednje leto je odkupna cena padla na 180 evrov za tono, a trgovci je niso prilagodili navzdol. Nekje morajo biti rezerve za korektno odkupno ceno, toda mi se v tej državi nimamo s kom pogovarjati,« pove Štih, ki ga močno skrbi bodočnost slovenskega kmeta. »Kmalu bomo postali le še komunalni delavci, obdelovali bomo zemljo in ne bo pomembno, kaj in kako bomo pridelali.«

Kmetje se bodo s kupci srečali tudi danes v Murski Soboti. Pogovarjali se bodo o parametrih kakovosti, ceni in dokončno o tem, komu padejo stroški odvoza.

Za konec povejmo, da v Sloveniji porabimo slabih 100 kilogramov pšenice na prebivalca, se pravi 200.000 ton na leto, od tega je sami pridelamo približno 60 odstotkov. V gorati Avstriji pridelajo 1,3 milijona ton pšenice. Po našem merilu torej dvakrat več, kot je porabijo.