Kmetje bodo letos 
poželi manj pšenice

LJUBLJANA, MURSKA SOBOTA – Na Krškem polju pšenica lepo naliva, nam je povedal pridelovalec Zdravko Jaklič: »Letos kaže lepo, ni bilo pretirane suše, ječmen počasi rumeni, žetev bo čez kake tri tedne.«

Na drugem koncu Slovenije, v Pomurju, so kmetje bolj zaskrbljeni: »Vedeti morate, da je pšenica letos že doživela sušo. Dva meseca, od sredine februarja do sredine aprila, praktično ni bilo dežja,« je povedal žitar Franc Küčan iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah, že vrsto let predstavnik pridelovalcev žita in aktivni pogajalec glede določanja cen pšenice.

»Pridelek bo zagotovo manjši od prejšnjih let, tako po kakovosti kot količini. Žito bo zrelo tam od 10. do 15. julija, z žetvijo bomo letos malce kasnili,« še poudari Küčan, ki ga poleg pridelka in nizke cene ob nedavni prodaji Žita skrbi tudi prodaja.

V Evropi 5,6 t/ha, v Sloveniji le 4,9

Skupni evropski raziskovalni center (Joint Research Centre JRC) je 26. maja za celotno Evropo napovedal nekaj bogatejšo žetev. Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik nam je pojasnila, da dolgoročna napoved žetve temelji na analizah vremena in razmer za rast v preteklih mesecih: »Zadnje analize kažejo, da je v večini Evrope od 1. marca do zadnje dekade aprila prevladovalo toplo vreme, še posebno v severovzhodni Evropi, kjer so bile temperature zraka za več kot 2 °C višje od dolgoletnega povprečja. Na širšem območju osrednje in zahodne Evrope je bilo dežja za polovico manj kot v dolgoletnem povprečju. Še posebno očitno pomanjkanje dežja je bilo na Portugalskem, v severozahodni Franciji, južni Angliji in na Madžarskem. Večja območja na Balkanu, v južni Španiji, Ukrajini in osrednji ter zahodni Turčiji pa so bila prenamočena.«

Strokovnjaki ugotavljajo, da so bile razmere v večini regij ugodne za razvoj ozimnih posevkov in spomladanske setve.

»Vlaga v tleh pa je kritična na Portugalskem ter povsod tam, kjer v začetku maja ni bilo obilnejšega dežja,« pove Sušnikova.

Tako napovedujejo, da bo skupni pridelek pšenice v Evropi letos dober, a ne povsod: v 28 državah EU pričakujejo celo za 3,5 odstotka večji pridelek pšenice od povprečja zadnjih pet let, tj. 5,66 tone na hektar, napoved za Slovenijo pa je nekoliko slabša, kar se sklada s Küčanovimi predvidevanji o slabši letini. Napoved JRC kaže, da bo pridelek pšenice v Sloveniji 4,9 tone na hektar, kar je za 1,6 odstotka manj od povprečja zadnjih petih let. Zelo ključno za pridelek bo vreme v obdobju nalivanja zrnja in žetve.

Za 10 zrn manjši klas

Najlepše žito v Sloveniji raste v trikotniku Murska Sobota, Dobrovnik, Lendava. »Na tem območju je zemlja težja in zelo rodna, tu pridelamo od 6 do 6,5 tone žita na hektar.«

Drugod po Sloveniji so pridelki nižji, za Krško polje velja, da je 5,5 tone na hektar že zelo dobra žetev.

Prekmurski kmetje letos pričakujejo, da bo pšenica dozorela s pet do deset zrn manjšim klasom, kar pomeni manjši pridelek in nižjo kakovost.

»Vse je odvisno od naslednjih tednov. Če v juniju ne bo vročinskega udara in se temperatura ne bo dvignila na 30 °C, se bo pšenica še nekoliko popravila, vendar bo A-kvalitete kljub vsemu malo.«

Küčan pričakuje povprečni slovenski pridelek okoli 5 ton na hektar: »Pri nas v Pomurju bo nekoliko večji, takole na palec bi rekel od 5,5 do 6 ton.« Kljub vsemu pa bo v Pomurju zraslo vsaj za 500 kilogramov manj pšenice na hektar kot običajno.

Za 65 € manj subvencij

V Sloveniji pridelujemo žito na 33.000 hektarih polj, pridelek se giblje 150.000–160.000 ton, medtem ko po besedah Küčana v obliki vseh prehrambnih artiklov in krme porabimo 220.000–250.000 ton žita. 
Lani so slovenski kmetje doma prodali 101.000 tono pšenice: »Drugo je šlo mimo, nekaj v izvoz, nekaj je ostalo doma na kmetiji za krmo živali.«

Po izračunu kmetijskega inštituta bi morala biti lastna oziroma odkupna cena povprečne pšenice B1 193 evrov, da bi kmetje pokrili stroške.

»Lansko leto je bila cena za pšenico A 185–190 evrov, B1 je bila vredna 180 evrov, B2 pa 160. Letos bi morala biti nekoliko višja, vendar bomo na drugi strani izgubili 65 evrov podpore,« pravi Küčan. Do zdaj so imeli kmetje žitarji 332 evrov t. i. izravnalnega plačila na hektar. »Letos prvič bomo od države dobili manj, le 167 evrov izravnalnega plačila in predvidoma 100 evrov direktnega plačila za pšenico, razlika je 65 evrov na hektar oziroma 10–12 evrov na tono, kar je veliko.«

No, od nedavnega pa je še en problem: »Mislite, da bo Žito kupovalo slovensko žito? Že, že, vendar po kakšni ceni in kako bo reagiral lastnik?« se je za konec vprašal kmet, pridelovalec žita Franc Küčan.